Eliminacija s cepljenjem

V Sloveniji je obvladovanje virusnih hepatitisov B in C že dvajset let na dokaj visoki ravni. Tako imenovani slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi je tudi primer dobre klinične prakse. Tudi strategije Svetovne zdravstvene organizacije, ki do leta 2030 predvideva eliminiranje hepatitisa B in C v svetu, smo se pri nas lotili zelo resno in odgovorno, pravi prof. dr. Mojca Matičič, specialistka internistka in infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

»Cilj strategije je, da do tega leta za 90 odstotkov zmanjšamo število na novo okuženih in za 65 odstotkov zmanjšamo število smrti zaradi virusnih hepatitisov. Za uresničitev tega je treba vpeljati kaskado ukrepov, ki vključujejo masovno testiranje in odkrivanje okuženih, njihovo vključitev v zdravstveni sistem, zdravljenje, ozdravitev, dolgotrajen zdravniški nadzor in preprečevanje novih okužb. Resolucijo o taki globalni strategiji je podpisalo in se ji zavezalo 194 držav članic, tudi Slovenija, ki pa je takšno strategijo z ukrepi vred kot ena prvih držav v svetu sprejela že leta 1997.«
 

Učinkovito cepivo

Matičičeva pravi, da je eliminacija hepatitisa B s cepljenjem realno dosegljiv cilj. »Nacionalna raziskava infektologov in mikrobiologov je prvič v Sloveniji pokazala izrazito uspešnost nacionalnega programa cepljenja otrok proti hepatitisu B, ki se izvaja pri rojenih po letu 1992. Poleg tega po letu 1994 vse nosečnice redno pregledujemo na okužbo z virusom hepatitisa B in v primeru pozitivnega izvida novorojenca takoj cepimo.« Vendar obstaja bojazen, da se bo to odlično stanje porušilo, saj se delež cepljenih otrok iz leta v leto zmanjšuje, pravi sogovornica. »Leta 2014/15 je bila precepljenost otrok 88,8-odstotna, leta 2018 pa 87,2-odstotna. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je cepivo učinkovito pri več kot 95 odstotkih cepljenih, ob tem pa je tudi zelo varno, saj je prav glede varnosti to eno najbolj proučevanih cepiv in je bilo do zdaj danih že več kot milijarda odmerkov po vsem svetu.«


Hepatitis B je s cepljenjem preprečljiva bolezen, pravi Matičičeva in dodaja, da so za tiste, ki prebolevajo kronični hepatitis B, na voljo protivirusna zdravila, s katerimi bolezen lahko dobro nadzorujejo, ne morejo pa je pozdraviti. Zato je v večini primerov potrebno dosmrtno zdravljenje, ki pa je do bolnika prijazno in ga razen obdobnih kontrolnih pregledov pri specialistu za virusne hepatitise ne ovira pri življenju, če je bila bolezen odkrita pravočasno in zdravljenje uvedeno glede na nacionalne smernice.
 

Tudi C je ozdravljiv

Hepatitis B lahko preprečimo s cepljenjem, za hepatitis C pa to ne velja. »Cepiva ni na voljo in ga najverjetneje tudi ne bo, ker je virus izredno antigensko spremenljiv in je razvoj cepiva v takem primeru izjemno zahteven,« pove Matičičeva. A je z novimi možnostmi zdravljenja, ki so na voljo od 2014., tudi hepatitis C postal povsem ozdravljiva bolezen, dodaja sogovornica: »V vsej zgodovini medicine imamo tokrat prvič možnost, da z na virus neposredno delujočimi učinkovinami povsem pozdravimo kronično virusno okužbo in ga odstranimo iz telesa. Tako je hepatitis C postal prva ozdravljiva kronična virusna bolezen.«


Matičičeva razloži, da je zdravljenje z zdravili, zaviralci virusnih encimov, ki jih uporabljajo v različnih kombinacijah, učinkovito pri vseh bolnikih, tudi tistih s predhodno najtežje obvladljivo boleznijo oziroma odpovedjo delovanja jeter. »Za zdaj so ta zdravila na voljo ljudem, starejšim od 12 let, pričakujemo pa rezultate študij, ki bodo omogočile tudi zdravljenje mlajših otrok. Nova zdravila niso le izjemno učinkovita, so tudi varna in do bolnika prijazna. Stanje je celo tako odlično, da je farmacevtska industrija prenehala razvijati nove učinkovine proti hepatitisu C, saj ocenjuje, da je vrh razvoja tovrstnih zdravil osvojen,« še pove prof. dr. Mojca Matičič.