ŽAJBELJ
En listič za en zrezek
Žajbelj dodajamo mastnim mesnim jedem, dobro se poda tudi k ribam, prijetno začini juhe in enolončnice.
Odpri galerijo
Naj bo svež ali posušen. FOTO: Hydrangea100/Getty Images
Ob žajblju se marsikdo namrdne, ko pomisli na grenak čaj, ki ga pijemo, ko imamo vneto grlo, ali grgramo pri vnetjih v ustni votlini. Morda se kdo od starejših spomni še hujšega zvarka, ki smo ga otroci nekoč morali piti za zdravje. Recept je enostaven, rezultat pa, blago rečeno, neprebavljiv, ampak pomaga: v mleku raztopimo karamelizirani sladkor in dodamo nekaj lističev žajblja, pustimo stati par minut in še toplo popijemo, po nekaj terapijah bo grlo pozdravljeno.
Žajbelj je še kako uporaben tudi v kulinariki, tako svež kot posušen. Rastlina izvira iz Sredozemlja in južne Evrope, po vsem svetu pa so ga cenili že stari narodi, Kitajci in Perzijci ter stari Rimljani in Grki. Danes je v široki uporabi tako v zdravilstvu kot v kuhinji, zaradi specifičnega rahlo pekočega in grenkega okusa pa ga je treba odmerjati v majhnih količinah. Za orientacijo, en listič bo povsem dovolj za en zrezek.
Kot začimbo ga uporabljamo predvsem v jedeh z mesom, na primer v pečenkah iz svinjine, jagnjetine in perutnine, pa pri zrezkih in omakah iz mletega mesa. Ponekod ga dodajajo v maso za klobase. Poleg dobrega okusa poskrbi za boljšo prebavo mastnih jedi. Ni pa le za meso, najdemo ga tudi v receptih za ribje jedi – kadar v pečici pečemo cele ribe, damo vanje šopek svežih zelišč, poleg obveznega rožmarina tudi žajbelj –, paštete in marinade za meso. Odlično se ujame z zelenjavnimi juhami in enolončnicami, zlasti če se v njih skrivata tudi fižol in krompir. Skupaj z drugimi svežimi zelišči, na primer baziliko, timijanom in peteršiljem, ga drobno sesekljamo in zmešamo v razžvrkljana jajca, iz katerih spečemo omleto.
Žajbelj lepo odišavi in oplemeniti sveže jedi, sesekljanega zmešamo v jogurt ali skuto ter v vse vrste pisanih, mešanih solat. Ujame se z okusi paradižnika, paprike in kumar, ki skupaj s čebulo tvorijo krepko poletno solato, dodamo ga paradižnikovi omaki. Z njim oplemenitimo olje ali kis, skupaj s sesekljanim česnom v olju ga namažemo po popečenih kruhkih in ponudimo kot popoldanski ali večerni prigrizek, h kateremu se prileže kozarec vina ali piva.
Žajbelj je še kako uporaben tudi v kulinariki, tako svež kot posušen. Rastlina izvira iz Sredozemlja in južne Evrope, po vsem svetu pa so ga cenili že stari narodi, Kitajci in Perzijci ter stari Rimljani in Grki. Danes je v široki uporabi tako v zdravilstvu kot v kuhinji, zaradi specifičnega rahlo pekočega in grenkega okusa pa ga je treba odmerjati v majhnih količinah. Za orientacijo, en listič bo povsem dovolj za en zrezek.
Dobro gre k vsem vrstam mesa, še posebno ga priporočajo k mastnemu. FOTO: Anna_shepulova/Getty Images
Kot začimbo ga uporabljamo predvsem v jedeh z mesom, na primer v pečenkah iz svinjine, jagnjetine in perutnine, pa pri zrezkih in omakah iz mletega mesa. Ponekod ga dodajajo v maso za klobase. Poleg dobrega okusa poskrbi za boljšo prebavo mastnih jedi. Ni pa le za meso, najdemo ga tudi v receptih za ribje jedi – kadar v pečici pečemo cele ribe, damo vanje šopek svežih zelišč, poleg obveznega rožmarina tudi žajbelj –, paštete in marinade za meso. Odlično se ujame z zelenjavnimi juhami in enolončnicami, zlasti če se v njih skrivata tudi fižol in krompir. Skupaj z drugimi svežimi zelišči, na primer baziliko, timijanom in peteršiljem, ga drobno sesekljamo in zmešamo v razžvrkljana jajca, iz katerih spečemo omleto.
Žajbelj ima izrazit in močan vonj ter nekoliko oster in grenak okus, zato ga uporabljamo previdno.
Žajbelj lepo odišavi in oplemeniti sveže jedi, sesekljanega zmešamo v jogurt ali skuto ter v vse vrste pisanih, mešanih solat. Ujame se z okusi paradižnika, paprike in kumar, ki skupaj s čebulo tvorijo krepko poletno solato, dodamo ga paradižnikovi omaki. Z njim oplemenitimo olje ali kis, skupaj s sesekljanim česnom v olju ga namažemo po popečenih kruhkih in ponudimo kot popoldanski ali večerni prigrizek, h kateremu se prileže kozarec vina ali piva.
