En vbod spremeni življenje: največja pojavnost na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski regiji
Za nami je dokaj mila zima in tudi vlage ne primanjkuje, to pa je izredna spodbuda za klope. In nevarnost za človeka, saj klopi prinašajo smrtno nevarne bolezni, največkrat govorimo o klopnem meningoencefalitisu in lajmski boreliozi, ki jo lahko zdravimo z antibiotiki. Pri klopnem meningoencefalitisu, ki je virusna bolezen, je zdravljenje zgolj simptomatsko, pri mnogih pa se konča s hudimi posledicami, lahko celo s smrtjo.
Največja pojavnost klopnega meningoencefalitisa je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji, pojasnjujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Klope najdemo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, presenetijo nas lahko tudi v parku in na domačem vrtu.
Bolezen se pokaže s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom, občutljivostjo za svetlobo, slabostjo in bruhanjem, bolečinami v mišicah in sklepih, zatrdelim vratom ter utrujenostjo in zaspanostjo. Znaki se razvijejo postoma, v prvi fazi se pokažejo v blagi obliki, po kratkotrajnem izboljšanju pa izbruhne druga faza, ko so znaki veliko izrazitejši, možne so celo motnje zavesti.
Okoli 110 primerov
Bolezen pri desetih odstotkih obolelih vodi v ohromitev, pri polovici teh so posledice trajne. Tretjina bolnikov se še dolgo spopada z glavobolom, utrujenostjo, motnjo pomnjenja in zbranosti, težavami z ravnotežjem, slabšim sluhom in tresenjem. Za dva odstotka je bolezen usodna. Resen potek z zapleti in trajnimi posledicami je pogostejši pri ljudeh, starejših od 60 let, v Sloveniji je vsako leto okoli 110 primerov klopnega meningoencefalitisa.
Preventiva
V naravi nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa. Uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope. Ob prihodu domov se temeljito pregledamo, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, predel za uhlji, pazduhe in dimlje. Že prisesanega klopa čim prej odstranimo, saj tako občutno zmanjšamo verjetnost prenosa okužbe. Uporabimo koničasto pinceto, tako da klopa primemo čim bližje koži in ga brez vrtenja pincete levo ali desno enakomerno in naravnost izvlečemo. Pri tem ne uporabljamo olja, kreme, petroleja ali drugih mazil.
Proti bolezni se je mogoče zaščititi s cepljenjem, ki je priporočljivo za vse, starejše od enega leta, ki živijo na tveganem območju. Cepljenje je na voljo vse leto, in sicer pri izbranem pediatru ali osebnem zdravniku, priporočljivo pa je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov, svetujejo na NIJZ, mogoče pa se je cepiti tudi po pospešeni shemi. V Sloveniji je cepljenje brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto, in odrasle, ki dopolnijo 49 let.
Proti lajmski boreliozi, ki jo povzročajo bakterije, se ne moremo zaščititi s cepljenjem, bolezen, ki se v prvi fazi kaže z rdečim kolobarjem na koži, zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja diagnoza, saj je zdravljenje v prvi fazi praviloma zelo učinkovito. Do vključno 13. tedna 2024 (zadnjega marčnega tedna) je bilo 173 prijav obolenja z lajmsko boreliozo, najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji, so sporočili z NIJZ in še: »V lanskem letu smo prejeli 2509 prijav obolenja z lymsko boreliozo. Zbolelo je 1365 žensk in 1144 moških.« Do vključno 13. tedna 2024 so prejeli tudi dve prijavi obolenja s KME iz jugovzhodne in osrednjeslovenske statistične regije, lani 62 prijav obolenja s KME, zbolelo je 30 žensk in 32 moških.
