Enakopravni z znakovnim jezikom
Želimo biti del vključujoče družbe. S tem geslom bodo jutri v okviru Medobčinskega društva gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) v Slovenskih Konjicah obeležili mednarodni dan gluhih. Z dogodkom želijo javnost opozoriti na pravice, izzive in dosežke oseb z izgubo sluha ter hkrati proslaviti bogato dediščino in kulturo gluhe skupnosti. Med drugim si prizadevajo, da bi bila pravica, ki jo gluhim zagotavlja 62. a člen Ustave Republike Slovenije, to je pravica do uporabe slovenskega znakovnega jezika, tudi v praksi v celoti uresničena. In še, da bi tudi vsi gluhi ter naglušni imeli dostop do informacij v prilagojenih oblikah v vsakdanjem življenju.
Omejen dostop do tehničnih pripomočkov za boljšo komunikacijo in dosegljivost informacij še dodatno povečuje ovire.
Gluhi in naglušni se, kot piše na spletni strani ZDGNS, še vedno soočajo s številnimi težavami v vsakdanjem življenju. »Ena izmed največjih ovir je omejen dostop do informacij, ki so pogosto na voljo le v govorjeni ali pisni obliki, brez ustrezne prilagoditve za osebe z izgubo sluha. Pomanjkanje tolmačev za znakovni jezik, predvsem v javnih institucijah in medijih, še dodatno otežuje enakopravno vključevanje v družbo. Težave se pojavljajo tudi na področju izobraževanja, kjer prilagoditve za gluhe in naglušne učence pogosto niso zadostne, kar vpliva na njihove učne rezultate in prihodnje zaposlitvene možnosti,« poudarjajo.
Velika težava je tudi iskanje zaposlitve, saj delodajalci pogosto nimajo zadostnega znanja ali razumevanja glede potreb in pravic gluhih in naglušnih. »Omejen dostop do tehničnih pripomočkov, ki bi omogočili boljšo komunikacijo in dostop do informacij, še dodatno povečuje te ovire.«
Nevidna invalidnost
Gluhota, nevidna invalidnost, se pri zdravih posameznikih počasi razvija. Za sluh je treba skrbeti od mladih nog, saj ga drugače lahko s časom zelo okvarimo. Prvo pravilo je, da se hrupu, če je le mogoče, izogibamo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da smo ljudje hrupu lahko izpostavljeni na delovnem mestu ali v drugačnem okolju, na primer v mestu ob glavnih prometnih cestah, v bližini industrijskih obratov, železniških prog ali letališč, na javnih prireditvah, v gostinskih lokalih ali doma, kjer hrup povzročajo različni gospodinjski aparati, televizijski in radijski sprejemniki in celo otroške igrače.
Pri poslušanju glasbe upoštevajmo pravilo 60/60.
»Predvsem mladi so pogosto izpostavljeni čezmerni obremenitvi z zvokom pri uporabi prenosnikov za poslušanje glasbe,« dodajajo na NIJZ. Če jo poslušamo s slušalkami, naj bo znak, da je preveč na glas, če jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra. Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajmo pravilo 60/60: ne poslušamo je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan. Kar se tiče drugih situacij, kot je na primer delo v hrupnem okolju, pa je dobro, da si ušesa zaščitimo s čepki, priporočljivo je večkrat opraviti slušno testiranje. Tako bomo hitro ugotovili, kdaj nam sluh začne pešati, in ga bomo pravočasno obvarovali.
