Epidemije debelosti ne bo ustavilo cepivo

Čeprav covid-19 zadnje leto priteguje daleč največ pozornosti zdravstvene stroke, še vedno ne smemo pozabiti na številna druga pereča vprašanja, ki razžirajo zdravstvene sisteme nekaterih držav in ogrožajo svetovno prebivalstvo. Debelost je nedvomno ena od njih, opozarjajo strokovnjaki ob evropskem dnevu, in tu ne gre za epidemijo, ki bi jo lahko zajezili s cepivom.
 

V začaranem krogu

Debelost je bolezen in obenem dejavnik tveganja za razvoj številnih nenalezljivih boleznih, povečuje pa tudi tveganje za težji potek nalezljivih. Tudi covida-19, kaže poročilo Svetovnega združenja za debelost, ki razkriva, da je smrtnost zaradi covida-19 v državah, kjer ima čezmerno težo manj kot polovica prebivalcev, bistveno nižja kot v državah, kjer je predebelih več kot polovica populacije. Številne študije so tudi pokazale, da čezmerna telesna teža ostaja pomemben kazalnik za potrebo po medicinski oskrbi zaradi posledic covida-19. Tu velja dodati, da se Slovenija žal uvršča med države, kjer ima več kot polovica odraslih prebivalcev čezmerno telesno težo. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so zato pozvali vse vlade in države k nujnemu ukrepanju za zmanjševanje debelosti med prebivalci in poudarili pomen čimprejšnjega javnozdravstvenega ukrepanja, da bi omilili škodljive posledice debelosti na zdravje ljudi, pri tem pa ne gre zanemariti, da je k povečanju debelosti in razvoju številnih škodljivih navad prispevala tudi pandemija sama. Po podatkih raziskav SI-PANDA, ki jih analizira NIJZ, je pandemija med dejavniki življenjskega sloga najbolj vplivala na zmanjšanje telesne dejavnosti, glede na obdobje pred epidemijo se je povečal delež oseb, ki posegajo po nezdravi hrani, povečal se je tudi delež tistih, ki so pili več alkohola in več kadili. Povečuje se delež debelih oseb, starih med 25 in 64 leti, opozarjajo strokovnjaki in poudarjajo, da lahko debelost kot kronična presnovna bolezen med drugim poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, povišan krvni tlak ter bolezni srca in ožilja in drugih bolezni, vpliva pa tudi na samopodobo posameznika in njegovo psihično zdravje.



Omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo je prineslo številne neželene učinke pri najmlajših, kot smo že poročali. Tako je pokazala lanska analiza podatkov meritev, ki so jih opravili na več sto osnovnih šolah po vrnitvi učencev v šolske klopi v maju in juniju, vključuje pa več kot 20.000 otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole. Med drugim so ugotovili, da je splošna gibalna učinkovitost pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov in da se je delež otrok z debelostjo povečal bolj kot kadar koli v zgodovini spremljanja stanja: za 20 odstotkov.