Epilepsija: stigma pogosto hujša od bolezni
V Sloveniji z epilepsijo živi okoli 20.000 ljudi, po svetu več kot 50 milijonov. Najpogostejša nevrološka motnja se kaže z napadi, ki pa so od posameznika do posameznika različni; pojavijo se lahko že v prvih dneh življenja, pogosteje pa pozneje.
Odpravimo predsodke
Nujno je, da po prvem dogodku pregled opravi nevrolog; kot rečeno, se napadi med seboj razlikujejo, trajajo lahko od nekaj sekund do nekaj minut, bolnik lahko izgubi tudi zavest, orientacijo in še nekaj časa ostane zmeden. Epilepsijo zdravimo s protiepileptičnimi zdravili, ki pomagajo ponovno vzpostaviti električno ravnovesje v možganih, zmanjšajo občutljivost živčnih celic in tako pomagajo zmanjšati število napadov ter jih ustaviti. Specialist pri izbiri zdravila upošteva obliko epilepsije, lastnosti napadov, starost bolnika in morebitne pridružene bolezni ter številne druge dejavnike. Cilj zdravljenja, popolno prenehanje napadov, dosežejo pri treh četrtinah primerov, pri trdovratnem poteku epilepsije pač ne.
Marsikje so verjeli, da je epilepsija posledica uroka.
Epilepsija, o kateri pričajo že starodavni zapisi, je v človeštvu dolgo veljala za zlo, ki ga je povzročila nadnaravna sila. Na območju Mezopotamije so tako pogosto izganjali hudiča iz osebe, ki je doživela epileptični napad, v antičnem Rimu so bili prepričani, da je epilepsija nalezljiva, zato se niso dotikali krožnikov in kozarcev, ki jih je uporabljal bolnik. Marsikje v Afriki so še pred stoletjem verjeli, da je epilepsija posledica čarovniškega uroka ali pa zastrupitve. In kljub današnjim dobro znanim medicinskim dejstvom se bolnikov še vedno držijo predsodki, ki jim otežujejo vsakdanjik.
Stigmo, ki mnoge spremlja vsak dan, zato stroka poskuša odpravljati z različnimi dogodki, ob katerih ozavešča o pomembnih dejstvih, povezanih z boleznijo, življenju bolnikov, oblikah zdravljenja ter samih potekih in lastnostih napadov. Mednarodni dan epilepsije je drugi ponedeljek v februarju, različne dogodke pa tudi letos pripravljajo v več kot 120 državah sveta. Tokrat bo v ospredju odprava stigme, zaradi katere so mnogi bolniki težje zaposljivi in izločeni iz številnih družbenih sfer, čeprav stroka vseskozi poudarja, da lahko osebe z epilepsijo ob ustreznem zdravljenju živijo polno življenje, a jih pri tem prepogosto ovira ravno okolica.
Pri nas nosi zasluge za vse večjo ozaveščenost v družbi Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije, ki je del mednarodnega združenja in povezuje strokovnjake ter laike, ki si skupaj prizadevajo širiti znanje o bolezni. Opozarjajo, da epilepsija niso samo napadi, zato v društvu pripravljajo srečanja in projekte za večjo kakovost življenja oseb z epilepsijo, svetovanja bolnikom in svojcem, spodbujajo raziskovalno delo, predlagajo spremembe v zdravstvenem sistemu.
Pri večini napadov nujna medicinska pomoč ni potrebna. Pomoč nujno pokličemo, če se napad zgodi osebi, ki sicer nima epilepsije, ob napadu, ki traja več kot pet minut, pri počasnem okrevanju, ponovitvi napada ali težavah z dihanjem, pri zmedenosti osebe po napadu, če je oseba noseča, ima znake poškodbe ali hude bolezni.
