Erektilna disfunkcija je lahko znak srčno-žilnih bolezni

Medicinska literatura opredeli erektilno disfunkcijo (ED) kot trajno nezmožnost doseganja ali ohranjanja erekcije, dovolj čvrste za spolni odnos. Čeprav se občasne motnje lahko pojavijo pri vsakem moškem, se o erektilni disfunkciji govori šele takrat, ko postane težava kronična. Kako pogosta je ED, uvodoma vprašamo našega sogovornika, specialista urologije Jošta Janšo, dr. med., ki dela na Kliničnem oddelku za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pojasni nam, da se z ED sreča v povprečju od 10 do 20 odstotkov moških, pri čemer je njena pojavnost močno odvisna od starosti. »Do 40. leta starosti prizadene do 10 odstotkov moških, pri starejših od 70 let pa jo ima več kot 50 odstotkov.« In ta delež s starostjo še narašča.

Urolog Jošt Janša, dr. med.  FOTO: osebni arhiv

Vzroki

Zakaj sploh nastanejo motnje erekcije? »Poznamo organske in psihogene erektilne motnje, pri čemer so skorajda vse kombinacija obeh vzrokov, torej organskega in psihološkega, zato raje govorimo o primarno organskih in primarno psihogenih. Organske nadalje delimo glede na njihov vzrok, ki je lahko hormonski, nevrološki, lahko je posledica operacije ali bolezni, kot je diabetes. Večinoma pa je ED motnja malih žil in je povezana z boleznimi srca in žilja,« pojasni urolog Janša in nadaljuje, da so prav erektilne motnje zgoden opozorilni znak, da se bo pri tej osebi v bližnji prihodnosti razvilo srčno-žilno obolenje. Razloži nam, da so žile v penisu bistveno ožje kot tiste v srcu: »Penilna arterija ima premer okoli milimetra, koronarna arterija pa okoli pet milimetrov, zato se težave z aterosklerozo najprej pokažejo prav v penisu, in sicer kot erektilna motnja.«

Vzrokov za nastanek erektilne disfunkcije je več. FOTO: Oleksandr Todorov Getty Images/istockphoto

Pri mlajših pogosteje psihogene

ED je pri mlajših moških pogosteje psihogene narave ali pa je znak hormonskih ali žilnih motenj, pri starejših so v ozadju najpogosteje žilne motnje, razen pri tistih, pri katerih je ED posledica poškodb živčnih snopov penisa pri operaciji. Največkrat gre za posledico operacije odstranitve prostate oziroma radikalne prostatektomije. »Sodobne operativne tehnike, še posebno pa uporaba robota v kirurgiji, so omogočile, da se te živce čim bolj ohrani,« poudari naš sogovornik.

Znaki, da imamo težavo

Urologa Janšo vprašamo, kateri so najbolj značilni simptomi ED. Pravi, da moramo biti pozorni na pojavljanje jutranjih erekcij. Če jih ni, je to znak, da bo težje zdraviti erektilne motnje. »Do popolne odsotnosti erekcije namreč pride šele čez čas, zato moški sprva opažajo slabšo erekcijo ali da traja manj časa.«

Kaj narediti, ko imamo omenjene simptome? Naš sogovornik svetuje, da čim prej obiščemo urologa: »Zelo velika ovira je, ker se moški o teh težavah ne upajo pogovoriti z zdravnikom oziroma se jih sramujejo in raje posegajo po nepreverjenih preparatih, ki jih kupijo na internetu. Težava teh preparatov je, da sicer morda vsebujejo učinkovino, ki bi jo urolog predpisal, a ne vemo, katere primesi so v njih. Te so morda lahko celo nevarne za zdravje. Zato se je bolje oglasiti pri urologu, ki bo naredil natančno diagnostiko, izločil morebitne druge vzroke in preveril, katero zdravljenje je sploh primerno. Nekatera zdravila za erekcijo so na primer pri srčno-žilnih bolnikih lahko kontraindicirana.«

Načini zdravljenja

Kadar urologi težave z erekcijo pripisujejo srčno-žilnim boleznim, uvodoma predlagajo zdrav življenjski slog in preventivne ukrepe, torej veliko gibanja, uravnoteženo prehrano. »Po navadi predpišemo tudi terapijo, zaviralce PDE-5, ki delujejo na gladke mišice in povzročijo, da se manj razgrajuje celični GMP. V korenu spolnega uda so namreč posebne mišice, ki se sprostijo in preprečijo, da bi kri po venah odtekla iz penisa. Zdravila za erekcijo delujejo na te mišice,« razloži urolog Janša in nadaljuje: »To so zdravila, ki jih dajemo v obliki tablet. Imamo različne učinkovine, ki se predvsem razlikujejo po razpolovnem času. Kratkodelujoče se vzamejo pol ure do uro pred spolnim odnosom in delujejo nekaj ur. Imamo pa učinkovine, ki jih lahko vzameš zjutraj, delujejo ves dan in bodo tudi zvečer. Te predpišemo pri bolnikih, ki si želijo bolj spontane spolnosti.«

Pravočasni obisk urologa je za uspešno zdravljenje motenj erekcije pomemben. FOTO: Shutterstock

Seveda obstajajo primeri, ko zdravila ne pomagajo. Tem bolnikom dajo injekcije v penis. »Če pa niti to ne pomaga, govorimo o hujši fazi ED. V takšnih primerih lahko implatiramo t. i. penis protezo, ki jo bolnik pred spolnim odnosom napolni s sterilno tekočino, ki je ob protezi vgrajena v obliki rezervoarja. To je tista zadnja stopnja, če drugi pristopi ne pomagajo. V Sloveniji smo s takšnimi operacijami malo omejeni,« še doda naš sogovornik.

Nove metode

Izvemo še, da obstajajo tudi različne nove metode, ki se že nekaj časa uporabljajo, a še ni trdnih dokazov o njihovem delovanju. »Nekateri urologi jih uporabljajo, tako da bi težko rekli, da ne učinkujejo. Govorimo o metodah, kot so terapija z udarnimi valovi in injekcije s trombocitno plazmo. V ozadju je ideja, da bi spodbudili regeneracijo gladkih mišic, ki sodelujejo pri erekciji. Namreč, pri zdravilih smo nekako obsojeni na njihovo jemanje do konca življenja, zato obstaja želja, da bi lahko dosegli regeneracijo omenjenih mišic in s tem manjšo potrebo po zdravilih. Te metode so že opisane v smernicah, zato jih kljub manku trdnih dokazov o delovanju lahko uporabljamo,« pravi sogovornik.

Diagnostični postopki

S katerimi diagnostičnimi postopki odkrijejo ED? Urolog Janša poudari, da je predvsem pomembno, da se čim prej oglasimo pri zdravniku, saj zamujanje pri zdravljenju ED lahko vodi v njeno poslabšanje. »Običajno težave z erekcijo pri pacientih odkrijemo po naključju, ko jih vprašamo, ali imajo morda te težave, in se nam odprejo. Pri diagnostiki si najprej pomagamo s standardiziranim vprašalnikom in se na podlagi odgovorov odločimo za nadaljnje diagnostične postopke. Ti poleg klasičnega urološkega pregleda lahko vključujejo tudi ultrazvočni pregled žilja penisa in še nekatere druge specifične postopke,« sklene specialist urologije Jošt Janša.

Besedilo je bilo objavljeno v prilogi Aktivni & zdravi.