Evropejci živimo dlje

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v evropskem poročilu o zdravju objavila, da se življenjska doba Evropejcev daljša: v petih letih se je povprečna pričakovana življenjska doba na stari celini podaljšala za več kot eno leto, s 76,7 leta 2010. do 77,8 v 2015. »Ljudje živimo dlje, število prezgodnjih smrti zaradi štirih glavnih nenalezljivih bolezni, raka, diabetesa, dihalnih in srčno-žilnih bolezni, se niža, in to v skoraj vseh državah, a je napredek neenakomeren tako znotraj držav kot med državami, med spoloma in med generacijami,« so sporočili. Povprečni Luksemburžan, denimo, kjer je povprečna pričakovana življenjska doba najdaljša, živi okoli 83 let, Moldavijec slabih 72, sicer pa ženske v Evropi lahko pričakujejo 81,2 leta, moški pa 74,6 leta.

Alkohol in kajenje

Trend pa se lahko kmalu ustavi in celo obrne v nasprotno smer, če ne bomo nič storili z dejavniki tveganja, ki močno obremenjujejo kakovost in dolžino življenja in ki so v naših rokah. Govorimo o debelosti, nizki precepljenosti, kajenju in pitju alkoholnih pijač.

Količina popitega alkohola na prebivalca vse od leta 2008 upada, a ostaja med največjimi na svetu, opozarjajo pri organizaciji, tako rekoč smo rekorderji, saj je poraba v letu 2014 v regiji znašala 8,6 litra na osebo na leto (v svetu 6,4 litra). V Evropski uniji so največji pivci v Litvi (15,2 litra na leto na osebo), na Češkem (12,7 litra) in v Belgiji (12,6 litra). Skrb vzbujajoča je tudi poraba tobaka: v Grčiji kadi kar 43,4 odstotka ljudi, v Rusiji 39,5 odstotka, v Franciji 28,1 odstotka, je pa upadel delež vsakodnevnih kadilcev, in sicer z 28,1 odstotka leta 2002 na 24,4 odstotka leta 2014.

Predebeli

Velik dejavnik tveganja je debelost oziroma z njo povezane bolezni, diabetes, rak, bolezni srca in ožilja. Leta 2016 je bilo debelih oziroma je imelo čezmerno telesno težo 23,3 odstotka (2,5 odstotne točke več kot pred šestimi leti) oziroma 58,7 odstotka (2,8 odstotne točke več kot pred šestimi leti) prebivalstva v regiji. V Turčiji je debelih 32,1 odstotka ljudi, od tega skoraj vsaka četrta ženska (39,4 odstotka), sledita Malta in Velika Britanija. V prvi je debelih 29,8 odstotka prebivalcev, v drugi 27,8 odstotka.
S prstom lahko pokažemo na drugačno hrano, z umetnimi dodatki, predelano, vnaprej pripravljeno, na obroke s preveč soli, sladkorja, na (prepogoste) prigrizke ter premalo telesne dejavnosti. Čedalje bolj sedeči življenjski slog oziroma premalo gibanja je pandemija, ki grozi celotnemu svetu, in države jo morajo omejevati z ukrepi, denimo informacijami o zdravem življenjskem slogu, davku na sladke pijače. Vsakdo pa lahko že zdaj poskrbi, da bo jedel zdravo, se gibal in izogibal škodljivim navadam ter vse to prenašal na otroke, le tako bomo ohranili trend daljšanja pričakovane življenjske dobe.