Farmacevt na sprehodu po našem telesu

Droben robot, ki spominja na stonogo, bi lahko v prihodnosti prenašal zdravila po človekovem telesu. Znanstveniki, ki razvijajo to razburljivo novo tehnologijo, so razkrili, da so majhni roboti neverjetno močni. Če bi bili veliki kot človek, bi lahko dvignili avtobus s 26 sedeži. Telo robota je zasnovano tako, da se prilagaja okolju in se učinkoviteje giblje po površini človekovega telesa ali je celo potopljeno v tekočini, na primer v krvi ali limfi. Od sorodnih robotov pa se razlikuje po manj kot milimeter velikih nožicah, ki so videti kot dlačice.

Prenašalec zdravil

Robotska stonoga je oblikovana prav za gibanje po človeškem telesu. Vase bi ga spravili tako, da bi ga preprosto pogoltnili ali pa bi ga vstavili skozi odprtino v koži. Robot je opremljen z magneti, zato ga lahko upravljamo zunaj telesa. Sposoben je vrste gibov, lahko leze naprej, se nagiba na stran in celo postavi pokonci. Oblikovan je tako, da ima najmanjše trenje in spretno doseže težko dostopne dele telesa. Vodja raziskave Shen Yajing je povedal, da so točkaste noge močno zmanjšale kontaktno površino in s tem tudi trenje. Testi so pokazali, da je trenje kar 40-krat manjše kot pri robotih brez okončin, kar velja tako za suha kot mokra okolja. Robotske stonoge lahko prenašajo tovor, ki je 100-krat težji od njih, kar pomeni, da je njihova moč primerljiva z mravljo, ki je eno najmočnejših bitij na planetu.

Ekipa raziskovalcev Univerze v Hongkongu je proučila zgradbo nog na stotine talnih živali, med njimi so bile takšne z dvema, štirimi, osmimi ali več nogami. Še posebno jih je zanimalo razmerje med dolžino noge in razdaljo med dvema nogama. Debelina telesa robota je približno 0,15 milimetra, vsaka noga pa je dolga 0,65 milimetra, razdalja med njimi je 0,6 milimetra, kar pomeni, da je razmerje dolžina noge proti razdalji med nogama 1:1. »Pri večini živali je to razmerje med 2:1 in 1:1, zato smo se odločili, da bo naš robot imel razmerje 1:1,« je pojasnil dr. Shen in dodal, da so pomembni tudi materiali, iz katerih je naprava izdelana. Uporabili so polidimetilsiloksan (PDMS), ki je prepojen z magnetnimi delci, zaradi česar se odziva na magnetno polje.

Potovanje po telesu je izziv

Profesor Wang Zunkai, ki je bil pobudnik raziskave, je dodal: »Oba materiala in večnogo telo močno izboljšata robotove hidrofobne lastnosti. Poleg tega je gumijasti del mehak in ga je preprosto odrezati, s čimer lahko izdelujemo robote različnih oblik in velikosti.«

Potovanje po človeškem telesu je izziv, saj se površina in tekstura tkiv nenehno spreminjata. »Naš večnogi robot je že pokazal odlične rezultate na različnih terenih,« je ponosen Zunkai. Še več, sposoben je preplezati oviro, ki je desetkrat večja od dolžine njegovih nog. Z gibljivimi nogami se lahko dvigne vse do kota 90 stopinj in brez težav prepleza oviro. S spreminjanjem frekvence magnetnega polja lahko uravnavamo hitrost njegovega premikanja. »Zaradi neverjetne sposobnosti nošenja, učinkovitega načina gibanja in sposobnosti premagovanja ovir je ta mini robot več kot primeren za uporabo v zahtevnih okoljih, na primer za prenos zdravila na določeni del črevesja ali za izvajanje medicinskih preiskav,« je pristavil dr. Shen.
Preden bodo začeli izvajati nadaljnja testiranja na živalih in končno na ljudeh, se bo morala ekipa posvetiti trem področjem raziskav: najprej bodo morali najti biološko razgradljivi material, nato bodo morali proučiti nove oblike in raziskati možnosti za še več spretnosti. »Naša želja je, da bi v dveh do treh letih razvili robota, ki bi se razgradil po naravni poti, potem ko bi svojo misijo dostave zdravil uspešno opravil,« je sklenil dr. Shen.