Fermentirajmo: ultra priljubljena kombuča
Kombučo imenujejo tudi kambuča, kombuša ali čajna goba, o njej je pisal že pater Simon Ašič.
Odpri galerijo
Fermentiranje napitkov v domači kuhinji ni nekaj novega. Morda se spomnite desetletja oddaljenega obdobja, ko so bila hit neke zime kefirjeva zrnca. Otroci smo jih v jogurtovih lončkih nosili iz šole, potem pa so mame na našo željo toliko časa vztrajale s pripravo domačega mlečnega kefirja, dokler se niso naveličale.
Morda ste že fermentirali z japonskimi kristali in doma ustvarjali vodni kefir.
O kombuši ali čajni gobi je pisal že pater Simon Ašič, ki je v navodilih za pripravo domačega napitka omenil, da v liter čaja vmešamo tri ali štiri žlice sladkorja. Svetuje tudi, da za pripravo napitka uporabimo 5-litrski kozarec za vlaganje, ki ga pokrijemo z gazo, saj čajna goba potrebuje zrak.
Zanimiv pa je tudi njegov nasvet, kaj storiti, če nam naša čajna goba oboli (torej potone, namesto da bi plavala na površju): tedaj jo umijemo s čajem iz kopriv.
Kozarec zaščitimo tako, da ga pokrijemo z gazo, potem ga pustimo stati v hladnejšem in temnem prostoru (denimo v kleti, shrambi ali na hodniku) toliko časa, da doseže želeno kislost. Pater Ašič omenja, da je tako pripravljeni čaj najboljši peti dan, nekateri prisegajo, da je treba počakati vsaj en teden, spet tretji svetujejo, naj čajna goba deluje 14 dni.
Ko je napitek nared, uporabimo plastično cedilo in ga precedimo v litrske steklenice, jih zapremo in shranimo v hladilnik. Čajno gobo na hitro speremo z mlačno vodo in ponovimo postopek priprave napitka. Pred uporabo lahko napitek malo segrejemo, če je prekisel, ga po želji razredčimo z vodo.
In pozor: s pitjem kombuče ne pretiravamo!
Morda ste že fermentirali z japonskimi kristali in doma ustvarjali vodni kefir.
Po drožeh prihaja še čajna goba
Morda ste med tistimi, ki so jih z močjo in vzdržnostjo očarale droži in njene neskončne možnosti za ustvarjanje fermentiranih kruhov vseh vrst, palačink, šmorna, tudi štrukljev in še česa. In verjetno ste v zadnjem času slišali (in tudi poskusili) kombučo. Nekaj kombuč različnih okusov na slovenskem tržišču lahko zasledimo že v stekleničkah, nemara še več pa jih svoje poslanstvo opravlja v domačih kuhinjah.O kombuši ali čajni gobi je pisal že pater Simon Ašič, ki je v navodilih za pripravo domačega napitka omenil, da v liter čaja vmešamo tri ali štiri žlice sladkorja. Svetuje tudi, da za pripravo napitka uporabimo 5-litrski kozarec za vlaganje, ki ga pokrijemo z gazo, saj čajna goba potrebuje zrak.
Zanimiv pa je tudi njegov nasvet, kaj storiti, če nam naša čajna goba oboli (torej potone, namesto da bi plavala na površju): tedaj jo umijemo s čajem iz kopriv.
Najbolj razširjen recept za pripravo domače kambuče omenja, da zavremo vodo in pripravimo pravi čaj (črni, lahko tudi zeleni) z dodatkom šipka.
Kako se lotimo priprave napitka?
Najbolj razširjen recept za pripravo domače kambuče omenja, da zavremo vodo in pripravimo pravi čaj (črni, lahko tudi zeleni) z dodatkom šipka. Na liter vode bo dovolj žlica črnega čaja in prav toliko šipka. Ko je čaj pripravljen, ga precedimo v večji kozarec za vlaganje s širšim robom in dodamo sladkor (približno toliko, kot svetuje pater Simon Ašič). Počakamo, da se ohladi na sobno temperaturo, nato dolijemo 1 ali 2 dl že pripravljenega napitka in na vrh položimo čajno gobo.
Kozarec zaščitimo tako, da ga pokrijemo z gazo, potem ga pustimo stati v hladnejšem in temnem prostoru (denimo v kleti, shrambi ali na hodniku) toliko časa, da doseže želeno kislost. Pater Ašič omenja, da je tako pripravljeni čaj najboljši peti dan, nekateri prisegajo, da je treba počakati vsaj en teden, spet tretji svetujejo, naj čajna goba deluje 14 dni.
Ko je napitek nared, uporabimo plastično cedilo in ga precedimo v litrske steklenice, jih zapremo in shranimo v hladilnik. Čajno gobo na hitro speremo z mlačno vodo in ponovimo postopek priprave napitka. Pred uporabo lahko napitek malo segrejemo, če je prekisel, ga po želji razredčimo z vodo.
In pozor: s pitjem kombuče ne pretiravamo!