Fizioterapevtov primanjkuje

V poklicu je več žensk kot moških, zaposleni so na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Največ jih dela v osnovnem zdravstvu. Zadnja leta se fizioterapevtska dejavnost ne širi znotraj zdravstvenih domov, ampak ZZZS vključuje vedno več fizioterapevtov zasebnikov s koncesijo,« razmere na kratko opiše Gabrijela Starc, višja fizioterapevtka, dipl. organizatorka dela zdravstvene smeri in magistrica kineziologije, predsednica Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije. »Delo fizioterapevta je nepogrešljivo od spočetja do smrti, tako za preventivo kot kurativo,« nadaljuje sogovornica. »Začnimo pri nosečnicah, še zlasti ker so vedno starejše in imajo več zdravstvenih težav. Pogoste so bolečine v križu in medenici, težave s povečano gibljivostjo sklepov, slaba drža telesa, otekanje nog, rok, prehodna osteoporoza, motnje z uhajanjem urina ... Kako koristno bi bilo, če bi imela vsaka porodnišnica fizioterapevte, specializirane za področje zdravja žensk, pa jih ima žal samo ljubljanska.« Velik kadrovski primanjkljaj je občutiti med nevrofizioterapevti za delo z razvojnimi motnjami otrok in odraslimi nevrološkimi bolniki, denimo po možganski kapi, poudarja Starčeva, ki ugotavlja, da se razlogi za neurejene razmere skrivajo tudi v slabem plačilu, zato jih vse več uhaja v zasebni sektor. Premalo je tudi fizioterapevtov na domu. »Predstavljajte si starejše bolnike po vsaditvi umetnega kolka ali možganski kapi, ki ne vedo, kaj morajo in česa ne smejo delati! Posledice so lahko nepopravljive, zato je tu umesten rek – operacija uspela, bolnik umrl,« pove Starčeva in opomni na zlorabe naziva v fizioterapevtskem poklicu: »Zaradi pomanjkanja fizioterapevtov v domove za starejše prihajajo zunanji nestrokovni kadri. Zgodilo se je že, da je varovanec pri taki obravnavi utrpel zlom.«


Fizioterapevti se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni ali poškodb in njihovih posledic ter vzpostavljanjem, vzdrževanjem in krepitvijo zdravja ter funkcionalnosti gibalnega sistema. Kot pravi sogovornica, je med študenti na zdravstveni fakulteti priljubljena športna fizioterapija, a se sanje o poklicu mnogim kmalu razblinijo: »Športni klubi nikoli nimajo dovolj denarja za zaposlitev profesionalnih fizioterapevtov. Celo olimpijski komite jih dolgo ni vključeval v ekipo. Tudi fizioterapevti, ki so se uveljavili v športu, delajo to v dopolnilni dejavnosti, denimo Nežka Poljanšek, ki je dolga leta delala s Tino Maze. A športniki cenijo naše delo in naslednji svetovni kongres maja 2019 v Ženevi, na katerega bo prišlo več kot 5000 fizioterapevtov, bo pod pokroviteljstvom tenisača Rogerja Federerja.«


Pomoč fizioterapevta pogosto potrebujejo najstniki, ki zaradi hitre rasti in nestrokovno vodene telesne vzgoje v prvih razredih osnovne šole utrpijo številne posledice: »Otroci ne znajo izvajati primernih razteznih vaj, ne razumejo, kaj je dobra drža, kaj pomeni biti telesno aktiven. Pretežno sedečemu življenjskemu slogu zaradi računalnika in televizije se pridruži slab zgled staršev. To velja tudi za starejšo populacijo, zato ni čudno, da je prav zaradi bolečine v križu v Sloveniji v čakalni vrsti za fizioterapijo okoli 42.000 ljudi in je temu primerna tudi odsotnost z dela. Ljudje bi se morali zavedati, da so za 90 odstotkov vzrokov za bolečino v križu pretežno krivi sami. Vsaka večja delovna organizacija bi morala imeti zaposlene kineziologe, ki bi skrbeli za ergonomsko okolje delavcev.«

Pred nami je sezona intenzivne rekreacije na prostem, marsikdo pa jo bo skupil zaradi pretiranega naprezanja: »Nedvomno je Slovenija stekla, kar je za prebivalstvo dobro. Ko sem delala v bolnišnici v ZDA leta 1985, so tam vsi tekli, v času kosila, po službi, konec tedna. Sama sem začela po vrnitvi domov, vsi so me čudno gledali, nekdo me je celo vprašal, ali imam preveč energije in rabim fanta. Tecite le, če v tem res uživate, in začnite postopno. Nič ni narobe, če ostanete samo pri redni hitri hoji od 8000 do 10.000 korakov na dan. Za naporne treninge, kot je maraton, se je treba primerno pripraviti in ugotoviti, ali imate sploh sposobnosti zanj. Vse se lahko namreč konča tudi s kroničnimi težavami. Pogoste so poškodbe ahilove tetive, kolkov in kolen ter natrganje stegenskih strun, žulji. Ženske po menopavzi imajo pogosteje težave v ledvenem predelu in kolkih.«