FIZIOTERAPIJA
Fizioterapija na daljavo
Mogoča je, a pri nas nimamo pogojev za izvajanje; fizioterapevti so preobremenjeni, kadrovsko podhranjeni, število čakajočih pacientov na obravnave je ogromno.
Odpri galerijo
Covid-19 vpliva tudi na njeno izvajanje. FOTO: Andreypopov/Getty Images
Zaradi epidemioloških razmer in posledično več kot enomesečnega zaprtja dejavnosti 155 izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti, ki so organizirani kot javni zavodi ali pa delo opravljajo v mreži javne zdravstvene službe kot koncesionarji in skupaj zaposlujejo skoraj 570 fizioterapevtov, letos ne bodo mogli v celoti realizirati pogodbenega programa splošnega dogovora z ZZZS.
Zaradi tega jim grozi, da bodo morali vračati za letošnje leto predvidena sredstva, ki so jih v veliki večini že porabili za zagotavljanje že tako oteženega dela inpovečanih stroškov v obdobju pandemije.
Doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS), pravi: »V Združenju fizioterapevtov Slovenije menimo, da bodo fizioterapevti zaradi izvajanja obstoječega dogovora oškodovani, ker so v obdobju širjenja covida-19 ravnali odgovorno in v dobro pacientov, kar se nam zdi nesprejemljivo in moralno ter etično sporno. Že dlje opozarjamo na preobremenjenost zdravstvenega sistema na nivoju osnovnega zdravstvenega varstva, kar je v škodo pacientov, fizioterapevtov in države. Pri svojem delu smo preobremenjeni, kadrovsko podhranjeni, število čakajočih pacientov na obravnave pa je enormno. Zato smo v ZFS že pred časom pripravili nov predlog kadrovskih normativov za fizioterapevte, zaposlene na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva in socialnega varstva. Prav tako smo na ZZZS in MZ naslovili številne pobude in predloge za konstruktivno rešitev nastale problematike, a napredka ni.«
V združenju pravijo, da so večji izvajalci, kot na primer fizioterapevti v zdravstvenih domovih, zaradi številnih ovir pri organizaciji dela k povečanemu obsegu dela pristopili pozneje in posledično je njihova trenutna stiska toliko večja. Različni pristopi izvajalcev prinašajo različne rezultate. Nekateri so si pomagali s prihranjenimi lastnimi finančnimi sredstvi, ki so omogočala vsaj začasno dodatno zaposlovanje ali pa plačilo povečanega obsega dela, da so s tem omogočili podaljšanje časa sprejema za uporabnike fizioterapevtskih storitev (podaljšan ordinacijski čas).
Te možnosti vsi izvajalci niso imeli, saj so jih med drugim ovirale premajhne prostorske zmogljivosti glede na število fizioterapevtov, ki niso omogočale varnega dela ter upoštevanja vseh priporočil ministrstva za zdravje. Vsi so se soočali tudi s primanjkljajem kadra zaradi okužb z novim koronavirusom.
»Marsikje je prilagojeno organizacijo dela onemogočala tudi finančno nevzdržna situacija, ki se je z epidemijo samo še poglobila,« dodajajo fizioterapevti.
Pri nas nimamo pogojev za izvajanje fizioterapije na daljavo, saj je ni mogoče uresničiti brez uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kamor uvrščamo telezdravje oz. telerehabilitacijo. Kot pravijo v združenju, je fizioterapija na daljavo del telezdravja za rehabilitacijo, a smo pri nas še daleč od tega, da bi jo lahko izvajali.
Za telerehabilitacijo, ki je del telemedicine, potrebujemo v javnem pa tudi zasebnem zdravstvenem sistemu ustrezno podporno tehnologijo tako od strokovnjakov kot tudi uporabnikov. Na žalost v Sloveniji še nimamo implementiranih potrebnih interaktivnih programov za telerehabilitacijo,« pravi dr. Kovačič. Ta namreč ne pomeni samo internetne povezave in videokonference med strokovnjakom-fizioterapevtom s specialnimi znanji in uporabnikom, »ampak potrebujemo za njeno izvedbo infrastrukturo za IKT po vsej Sloveniji, visoko razvite programe, serverje in grafične spletne vmesnike. Multimedijske rehabilitacijske vsebine morajo biti nadzorovano dostopne prek varne internetne povezave na oddaljenem multimedijskem strežniku. Seveda so potrebni tudi stiki v živo, ki ga obravnava fizioterapevt s specialnimi znanji,« še pravijo v Združenju fizioterapevtov Slovenije.
Fizioterapije na daljavo ni mogoče uresničiti brez uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. FOTO: Dmytro Varavin/Getty Images
Zaradi tega jim grozi, da bodo morali vračati za letošnje leto predvidena sredstva, ki so jih v veliki večini že porabili za zagotavljanje že tako oteženega dela inpovečanih stroškov v obdobju pandemije.
Napredka ni
Doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS), pravi: »V Združenju fizioterapevtov Slovenije menimo, da bodo fizioterapevti zaradi izvajanja obstoječega dogovora oškodovani, ker so v obdobju širjenja covida-19 ravnali odgovorno in v dobro pacientov, kar se nam zdi nesprejemljivo in moralno ter etično sporno. Že dlje opozarjamo na preobremenjenost zdravstvenega sistema na nivoju osnovnega zdravstvenega varstva, kar je v škodo pacientov, fizioterapevtov in države. Pri svojem delu smo preobremenjeni, kadrovsko podhranjeni, število čakajočih pacientov na obravnave pa je enormno. Zato smo v ZFS že pred časom pripravili nov predlog kadrovskih normativov za fizioterapevte, zaposlene na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva in socialnega varstva. Prav tako smo na ZZZS in MZ naslovili številne pobude in predloge za konstruktivno rešitev nastale problematike, a napredka ni.«
V združenju pravijo, da so večji izvajalci, kot na primer fizioterapevti v zdravstvenih domovih, zaradi številnih ovir pri organizaciji dela k povečanemu obsegu dela pristopili pozneje in posledično je njihova trenutna stiska toliko večja. Različni pristopi izvajalcev prinašajo različne rezultate. Nekateri so si pomagali s prihranjenimi lastnimi finančnimi sredstvi, ki so omogočala vsaj začasno dodatno zaposlovanje ali pa plačilo povečanega obsega dela, da so s tem omogočili podaljšanje časa sprejema za uporabnike fizioterapevtskih storitev (podaljšan ordinacijski čas).
Na žalost v Sloveniji še nimamo implementiranih potrebnih interaktivnih programov za telerehabilitacijo.
Te možnosti vsi izvajalci niso imeli, saj so jih med drugim ovirale premajhne prostorske zmogljivosti glede na število fizioterapevtov, ki niso omogočale varnega dela ter upoštevanja vseh priporočil ministrstva za zdravje. Vsi so se soočali tudi s primanjkljajem kadra zaradi okužb z novim koronavirusom.
»Marsikje je prilagojeno organizacijo dela onemogočala tudi finančno nevzdržna situacija, ki se je z epidemijo samo še poglobila,« dodajajo fizioterapevti.
Brez programov za telerehabilitacijo
Pri nas nimamo pogojev za izvajanje fizioterapije na daljavo, saj je ni mogoče uresničiti brez uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kamor uvrščamo telezdravje oz. telerehabilitacijo. Kot pravijo v združenju, je fizioterapija na daljavo del telezdravja za rehabilitacijo, a smo pri nas še daleč od tega, da bi jo lahko izvajali.
Že dlje opozarjajo na preobremenjenost zdravstvenega sistema na nivoju osnovnega zdravstvenega varstva, kar je v škodo pacientov, fizioterapevtov in države.
Za telerehabilitacijo, ki je del telemedicine, potrebujemo v javnem pa tudi zasebnem zdravstvenem sistemu ustrezno podporno tehnologijo tako od strokovnjakov kot tudi uporabnikov. Na žalost v Sloveniji še nimamo implementiranih potrebnih interaktivnih programov za telerehabilitacijo,« pravi dr. Kovačič. Ta namreč ne pomeni samo internetne povezave in videokonference med strokovnjakom-fizioterapevtom s specialnimi znanji in uporabnikom, »ampak potrebujemo za njeno izvedbo infrastrukturo za IKT po vsej Sloveniji, visoko razvite programe, serverje in grafične spletne vmesnike. Multimedijske rehabilitacijske vsebine morajo biti nadzorovano dostopne prek varne internetne povezave na oddaljenem multimedijskem strežniku. Seveda so potrebni tudi stiki v živo, ki ga obravnava fizioterapevt s specialnimi znanji,« še pravijo v Združenju fizioterapevtov Slovenije.
