OKUSI
FOTO: Butični kruh za domžalske petičneže
Zdrav kruh iz kurkume, črne leče ali tatarske ajde je tudi zelo drag, zato je na prodaj le polkilogramski
Odpri galerijo
Kruh s kurkumo, črno lečo ali tatarsko ajdo so trije glavni pekovski izdelki, ki jih lahko ljubitelji posebnega kruha kupijo v domžalski butični pekarni Happypek na Karantanski 2a. Čeprav je nekajkrat dražji od običajnih vrst, pa postaja pravi hit.
V tej domžalski zgodbi je zanimivo, da je v istem objektu pred leti že delovala pekarna, slaščičarna in kavarna Monarch, a je šla v stečaj. Odkupil jo je domžalski poslovnež Aleš Kovač in trgovino prenovil, k sodelovanju pa je povabil znano pekarsko družino Blatnik. Čeprav je šla nekdanja Pekarna Blatnik že pred leti v stečaj, so ostali njihovo znanje peke kruha, pridne roke vseh družinskih članov in globalna franšizna blagovna znamka Happypek. Bistvo zadnje je v tem, da je treba peko kruha približati ljudem. In to zdaj počno v butičnem obsegu tudi v Domžalah.
Prostor za nove začetke je družina Blatnik dobila v središču Domžal, pri čemer je zanimiva predvsem njihova ustvarjalna filozofija. Glavni domžalski pek je 64-letni Tomaž, duša in srce za pripravo krušnega testa je njegova 60-letna žena Anica, najmlajši sin Peter je na Karantanski glavni kreativec in ekonomist, hči Erika je glavna v njihovi nekdanji pekarni v Vidmu - Dobrepolju (zdaj pod upravo DUTB), kjer pripravljajo testo, glavni v domžalski trgovini pa sta prodajalki Jessica (žena drugega sina Tomaža Blatnika) in Irena. Kot je dejal Peter, je krušno testo vedno na poti – na Dolenjskem vzhaja in počiva od enega do treh dni, odvisno od tipa in vrste moke, v Domžalah pa ga njegov oče Tomaž nato speče.
Zaradi dolgotrajne priprave testa v Domžalah spečejo le 50 kilogramov kruha, kar pomeni le 100 polkilogramskih štručk ali hlebčkov. To pa zato, ker kilogram stane kar 5,89 evra in bi bilo najbrž bolj malo kupcev, ki bi kupovali kilogramske. Kdor noče že spečenega, pa lahko za 1,9 evra kupi že pripravljeno 400 gramov težko testo v leseni košarici.
V preurejeni trgovini pa po besedah Tomaža Blatnika ni nič manj kot kruh ali pekovski izdelek pomemben stik s kupcem. Zato prodaja ne poteka kot v samopostrežni, temveč je bistveni del še prodajalka, ki kupcu pomaga z nasveti in vsemi informacijami, ki jih ta želi. V vitrinah in na policah je namreč še na desetine drugih izdelkov domačih (eko)proizvajalcev, od različnih, tudi brezglutenskih mok do sirov, suhih salam, medu, kisov, čajev pa tudi likerjev, vin in piv. Glavno mesto vseeno zaseda butični kruh (tudi marmorne kombinacije – denimo kurkume in tatarske ajde) pa babičini piškoti iz raznih mok.
Da bi kupce čim dlje zadržali v trgovini, so del prostora namenili tudi bodoči domžalski slaščičarki, ki bo prihodnje tri mesece tam na šolski praksi. Med 14. in 19. uro jo je mogoče spremljati pri pripravi piškotov, oblikovanju tort, peciv, sendvičev in različnih zeliščnih kruhov, nekatere njene izdelke pa tudi spečejo v tamkajšnji pekarni in jih zatem ponujajo na degustacijah.
V tej domžalski zgodbi je zanimivo, da je v istem objektu pred leti že delovala pekarna, slaščičarna in kavarna Monarch, a je šla v stečaj. Odkupil jo je domžalski poslovnež Aleš Kovač in trgovino prenovil, k sodelovanju pa je povabil znano pekarsko družino Blatnik. Čeprav je šla nekdanja Pekarna Blatnik že pred leti v stečaj, so ostali njihovo znanje peke kruha, pridne roke vseh družinskih članov in globalna franšizna blagovna znamka Happypek. Bistvo zadnje je v tem, da je treba peko kruha približati ljudem. In to zdaj počno v butičnem obsegu tudi v Domžalah.
Prostor za nove začetke je družina Blatnik dobila v središču Domžal, pri čemer je zanimiva predvsem njihova ustvarjalna filozofija. Glavni domžalski pek je 64-letni Tomaž, duša in srce za pripravo krušnega testa je njegova 60-letna žena Anica, najmlajši sin Peter je na Karantanski glavni kreativec in ekonomist, hči Erika je glavna v njihovi nekdanji pekarni v Vidmu - Dobrepolju (zdaj pod upravo DUTB), kjer pripravljajo testo, glavni v domžalski trgovini pa sta prodajalki Jessica (žena drugega sina Tomaža Blatnika) in Irena. Kot je dejal Peter, je krušno testo vedno na poti – na Dolenjskem vzhaja in počiva od enega do treh dni, odvisno od tipa in vrste moke, v Domžalah pa ga njegov oče Tomaž nato speče.
Dolga priprava testa
Glavni pek je v pogovoru razložil, da je bistvo celotnega postopka v tem, da traja priprava testa več dni in ne le šest ur kot običajno. To pa zato, ker je v njem zelo malo kvasa. Na ta način dosežejo, da je kruh obstojnejši, da ni trd, zbit ali kislega okusa in da ne obleži v želodcu. Posebne moke, kot tista z dodatkom kurkume in malenkostjo ingverja, iz tatarske ajde ali črne leče, pa po njegovem niso le modna muha, temveč imajo številne blagodejne učinke na telo. Kurkumin je znan po tem, da blaži vnetja in druga obolenja, rutin v tatarski ajdi (tega je od 50 do 100 odstotkov več kot pri navadni ajdi) je koristni antioksidant, črna leča pa slovi po visoki vsebnosti beljakovin.Zaradi dolgotrajne priprave testa v Domžalah spečejo le 50 kilogramov kruha, kar pomeni le 100 polkilogramskih štručk ali hlebčkov. To pa zato, ker kilogram stane kar 5,89 evra in bi bilo najbrž bolj malo kupcev, ki bi kupovali kilogramske. Kdor noče že spečenega, pa lahko za 1,9 evra kupi že pripravljeno 400 gramov težko testo v leseni košarici.
Kruh, ki ga ne prodajo v enem dnevu, odstopijo Karitasu ali organizaciji Food for life.
V preurejeni trgovini pa po besedah Tomaža Blatnika ni nič manj kot kruh ali pekovski izdelek pomemben stik s kupcem. Zato prodaja ne poteka kot v samopostrežni, temveč je bistveni del še prodajalka, ki kupcu pomaga z nasveti in vsemi informacijami, ki jih ta želi. V vitrinah in na policah je namreč še na desetine drugih izdelkov domačih (eko)proizvajalcev, od različnih, tudi brezglutenskih mok do sirov, suhih salam, medu, kisov, čajev pa tudi likerjev, vin in piv. Glavno mesto vseeno zaseda butični kruh (tudi marmorne kombinacije – denimo kurkume in tatarske ajde) pa babičini piškoti iz raznih mok.
Da bi kupce čim dlje zadržali v trgovini, so del prostora namenili tudi bodoči domžalski slaščičarki, ki bo prihodnje tri mesece tam na šolski praksi. Med 14. in 19. uro jo je mogoče spremljati pri pripravi piškotov, oblikovanju tort, peciv, sendvičev in različnih zeliščnih kruhov, nekatere njene izdelke pa tudi spečejo v tamkajšnji pekarni in jih zatem ponujajo na degustacijah.
Načrti za prihodnost
Butični kruh gre dobro v prodajo tudi na domžalski, mengeški in kamniški tržnici, v domžalskem Happypeku pa prihodnje leto načrtujejo prodor še na ljubljansko glavno tržnico. V domžalski pekarni imajo namreč možnost, da vsak dan spečejo do pol tone kruha ali desetkrat več kot zdaj, v Vidmu pa bi ga ob navalu lahko spekli še dodatne tri tone.
Butični kruh gre dobro v prodajo tudi na domžalski, mengeški in kamniški tržnici, v domžalskem Happypeku pa prihodnje leto načrtujejo prodor še na ljubljansko glavno tržnico. V domžalski pekarni imajo namreč možnost, da vsak dan spečejo do pol tone kruha ali desetkrat več kot zdaj, v Vidmu pa bi ga ob navalu lahko spekli še dodatne tri tone.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
16:15
Zakaj nas zebe