UŽITNE ALI NEUŽITNE?
FOTO: Klobuk v barvi stare šunke
Poleg smrdljivega mavraha v gozdu najdemo vijolične papiraste apnenke, lesne in neužitne gobe; okusna in vsestransko uporabna je užitna golobica.
Odpri galerijo
Užitna golobica (Russula vesca) je srednje velika goba, premer klobuka ima do 11 cm, mlad je kroglast, pozneje se razpre in včasih na sredini udre. Je gladek, zelo spremenljivih barv, rdečkastih, rožnatih, belkastih in tudi olivnih, ponekod pravijo, da ima barvo stare šunke, in ta opis ji kar pristaja. Rob je svetlejši, kožica pa se lupi le na obrobju. Trosovnica je v obliki lističev, ki so mladi beli in pripeti na bet, pri starejših gobah postanejo rjavkasti. So precej gosti in viličasto razcepljeni. Bet je do 8 cm visok in do 2 cm debel, bel in valjaste oblike. Mlad je poln, pozneje kot stiropor in delno votel. Proti dnišču je običajno zožen, na pritisk pa rad porumeni in nato porjavi. Meso je belo, v betu malce rjavkasto. Je prijetnega okusa in brez posebnega vonja. Goba je užitna, dobra in vsestransko uporabna. Najbolje jo je mešati z drugimi vrstami, ker nima posebnega okusa. Raste skupinsko ali posamično v mešanih gozdovih od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Zamenja se lahko z drugimi vrstami golobic, na primer z neužitno varljivo golobico (Russula adulterina) ali strupeno krhko golobico (Russula fragilis). Nekateri jo zamenjajo tudi s strupeno bljuvno golobico (Russula emetica), če je ta precej svetlih barv.
Najdejo se tudi zelo lepe vijoličaste papiraste apnenke (Trichaptum biforme), sicer lesne in neužitne gobe. Barva mladih apnenk je tako lepa, da se ne moreš upreti pogledu in fotografiranju ter temu, da ne bi vzel vzorca.
Tudi dedkov je že kar nekaj, ampak več o teh v naslednjem prispevku.
Do takrat pa nabirajte le tiste gobe, ki jih sami res dobro poznate!
Klobuk užitne golobice je gladek, spremenljivih barv, rdečkastih, rožnatih, belkastih in tudi olivnih.
Gozd je zavetišče tudi za eno najbolj smrdečih gob – smrdljivega mavrahovca (Phallus impudicus). Ta nima klasične oblike, kot jo pozna večina gobarjev. Iz jajčka, ki na vrhu poči, zraste dolg bet, ki ima na vrhu mavrahu podoben klobuček, ta je lepljiv in privablja muhe, ki mu raznašajo trose. Zelo smrdi in se ga vonja že na daleč. Zanimivo je, da je mlada goba, ko je še v jajčku, užitna. Jaz je nisem poskusila, saj je dovolj drugih, bolj užitnih gob.
Najdejo se tudi zelo lepe vijoličaste papiraste apnenke (Trichaptum biforme), sicer lesne in neužitne gobe. Barva mladih apnenk je tako lepa, da se ne moreš upreti pogledu in fotografiranju ter temu, da ne bi vzel vzorca.
Tudi dedkov je že kar nekaj, ampak več o teh v naslednjem prispevku.
Užitna golobica raste v mešanih gozdovih od zgodnjega poletja do pozne jeseni.
Povedati moram še, da raste že nekaj poletnih gobanov. Te gobe najbrž poznajo vsi, vendar se tudi te lahko zamenjajo. Sicer ne s strupenimi, lahko pa z neužitnim grenkim gobanom ali z drugimi vrstami užitnih gobanov. Poleg poletnega je namreč še vrsta užitnih in podobnih gobanov: jesenski, črni, borov, svinjski in drugi. Nekateri ne poznajo vseh in jih mečejo v eno samo vrsto – kravše, globaje ... O poletnem gobanu sem obširneje pisala lani, kmalu pa podrobneje še o drugih, podobnih, vendar vseeno različnih gobanih.
Do takrat pa nabirajte le tiste gobe, ki jih sami res dobro poznate!