FOTO: Žametasti goban na prerezu pomodri

Žametasti goban (Boletus erythropus) je pri nas zelo pogosta goba, spada v skupino gobanov, ki imajo pod klobukom bolj ali manj oranžno rdeče luknjice. Njegova značilnost je žametast klobuk in rumeno rdeč bet. Klobuk ima od 8 do 20 centimetrov premera, mlad je polkrožen in zelo mesnat, kasneje se zravna in nekoliko izboči, v starosti se po robovih malce zaviha navzgor. Po vrhu je suh, rdeče rjave, pogosto zelo temne barve in z žametno površino, kar ga loči od preostalih gobanov te vrste. Debela trosovnica je v obliki rumenih cevk, ki na zraku takoj močno pozelenijo skoraj do črne barve. Luknjice cevk so bolj ali manj rdeče, drobne in na pritisk potemnijo.

Bet je precej debel, visok do 15 cm. Najprej je trebušaste oblike, nato postane valjast in precej trd. Nima mrežice kot na primer svinjski goban, je pa posut z rdečimi pikami. Meso je lepe rumene barve, na prerezu takoj pomodri, nato pozeleni in končno posivi. Pri kuhanju postane celotna goba rumenkaste barve. Nima posebnega vonja in okusa.

Raste od maja do novembra, najraje pod iglavci. Je pogojno užitna, pred uporabo jo je treba termično obdelati (prekuhati, speči …). Tako obdelana je užitna, zame je najboljša skupaj z drugimi vrstami gob. Sama je nekoliko pusta in brez pravega okusa po gobanih.

Oranžno-rdeča zamenjava

Zamenjamo jo lahko z več gobani, ki imajo oranžno oziroma rdečo trosovnico. Po mojih izkušnjah jo nabiralci največkrat zamenjajo s svinjskim gobanom (Boletus luridus, po novem Suillellus luridus), ki je prav tako precej pogost v naših gozdovih. Klobuk ima premera do 20 cm, podoben je žametastemu, le barva je bolj variabilna, od olivno rjavkastih do oranžnih in rjavih tonov. Bet je visok do 15 cm, okrasto rumene do oranžne barve in proti dnišču rdečkast. Na površini ima veliko in močno izraženo mrežico, česar žametasti goban nima. Meso je rumenkasto, če ga prerežemo, se obarva modro zeleno. Vonj in okus sta prijetna. Raste od junija do novembra, najraje v travi ob robu različnih vrst gozda. Goba je pogojno užitna, surova ali v kombinaciji z alkoholom je škodljiva, po uživanju svinjskega gobana ni priporočljivo piti alkohola, saj imamo lahko precej želodčnih težav.

Zamenjava je mogoča s preostalimi rdečimi gobani, vendar redko s strupenim vražjim gobanom, ki je pri nas precej redek.
Sicer pa ni veliko nabiralcev, ki bi nabirali gobane z rdečkasto trosovnico. Moj dedek je te rdečkaste gobe nekoč imenoval strupenjače, danes pa vemo, da ni tako. Nabirajte le tiste gobe, ki jih sami dobro poznate in za katere veste, da so zagotovo užitne!