Manj gibanja povzroči še hujše bolečine, ključen je pravočasen obisk zdravnika
Artritis je skupno ime za bolezenske težave, povezane s sklepnim hrustancem, ki pa nastanejo zaradi različnih razlogov.
Najpogostejša vrsta je osteoartritis, ki se pojavi zaradi degenerativnih procesov v telesu, po domače staranja. Najpogosteje prizadene hrbtenico, kolke in kolena, torej sklepe, ki nosijo največ telesne teže. Najprej začutimo bolečino v kolkih. Hrustanec v sklepu se z leti obrabi in kosti se začnejo drgniti druga ob drugo, kar povzroča bolečino, omejeno gibljivost, škrtanje in otekline. Kadar so obrabljena vratna vretenca, to lahko povzroči mravljinčenje v rami, komolcu in prstih. Obraba v ledvenem vretencu, zaradi katere izrastki pritiskajo na ishiadični živec, se kaže kot išias.
Zdravila za osteoartritis ni. Bolnikom predpisujejo protibolečinska zdravila, sami pa si lahko pomagajo s fizioterapijo, toplimi obkladki in posebnimi vajami za lajšanje bolečine in ohranjanje gibljivosti sklepov. V hujših primerih za lajšanje bolečin začasno pomagajo tudi injekcije kortikosteroidov, vendar pogosta uporaba ni priporočljiva. Sodobne metode zdravljena vključujejo zdravljenje s hialuronsko kislino, ki je primerna za blažje težave s sklepi.
Delovanje sklepov lahko zdravniki popravijo tudi z matičnimi celicami, kar je najsodobnejša oblika, izvajajo pa jo tudi pri nas. Matične celice se pretvorijo v hrustančno tkivo in tako obnovijo površino obrabljenega sklepa. Še en način preprečitve obrabe hrustanca je uporaba koncentrirane trombocitne plazme. Bolezen se sčasoma slabša, v hujših primerih zdravnik pacienta napoti na kirurško nadomeščanje sklepov.
Z zdravim življenjem lahko osteoartritis nekoliko omilimo in upočasnimo. Bolečine v kolenih omilimo, če vzdržujemo zdravo telesno težo. Pomembno je, da se zaradi bolečine v kolenu ne prenehamo gibati, saj se sicer ujamemo v začarani krog: manj gibanja povzroči le še hujše bolečine.
Sklepe nepopravljivo poškoduje
Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen. Posledice napada telesa samega nase so hude bolečine, vnetje in poškodbe sklepa. Bolezen lahko spremljata vročina in utrujenost. Čutimo ga hkrati na obeh straneh telesa simetrično. Bolečina traja šest tednov ali več, najhuje je izražena zjutraj. Sprva se pojavi na malih sklepih (npr. na prstih rok), kasneje napreduje na večje. Sklepe nepopravljivo poškoduje, zato se iz pojava v pojav zdravstveno stanje slabša.
Po podatkih Društva revmatikov Slovenije je pri nas okoli 20.000 bolnikov s to boleznijo. Pogostejši je pri ženskah kot pri moških, pojavi pa se lahko celo pri otrocih. Revmatoidni artritis ne prizadene samo sklepov. Kot navajajo v društvu, lahko povzroči tudi vnetje osrčnika (perikarditis), rebrne mrene (plevritis), pljučnega tkiva (pnevmonitis), spremembe na očeh (vnetje beločnice, veznice, roženice) in utesnitve živcev, redkeje vnetje malih kožnih žil (vaskulitis).
Zelo pomembno je, da začnemo revmatoidni artritis čim prej zdraviti, zato je priporočljivo, da ob prvemu sumu nanj obiščemo zdravnika. Ta bo s pomočjo mednarodno validiranih kazalnikov aktivnosti bolezni ocenil, kako visoko smo na lestvici od 1 do 100. Revmatoidni artritis zdravimo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, sintetičnimi hormoni nadledvične žleze (glukokortikoidi), sinteznimi ali tarčnimi sinteznimi zdravili ter biološkimi zdravili.
Zelo pomembno je, da bolezen začnemo zdraviti pravočasno, saj s tem preprečimo nepopravljive poškodbe sklepov in invalidnost. Ključni del zdravljenja je življenjski slog. Bolnikom se svetuje opustitev nezdravih razvad, ohranjanje primerne telesne teže (oziroma hujšanje, če je to potrebno) ter dovolj gibanja. Pomagata tudi balneoterapija in fizioterapija. Če bolezen napreduje, zdravniki pacienta napotijo na kirurško zdravljenje ter vstavitev protez.
Pravočasen obisk zdravnika je ključen.
Med artritise, ki nastanejo zaradi degenerativnih sprememb, spada ankilozirajoči spondilitis. Gre za kronično revmatično bolezen, ki prizadene hrbtenico. Kaže se kot bolečine in okorelost v spodnjem delu hrbtenice. Bolečina traja več mesecev, pojavlja se lahko tudi bolečina v prsnem košu. Za zgodnje odkrivanje bolezni zdravnik napoti na računalniško (CT) ali magnetnoresonančno (MR) tomografijo. Za obdobja, ko je bolečina hujša, zdravniki navadno predpišejo nesteroidne revmatike in priporočijo fizioterapijo.
