Gibanje nikoli ne škodi: leta ne morejo biti izgovor
Telesna zmogljivost ljudi skozi življenje niha, bolj navzdol se najpogosteje obrne po 50. letu starosti; povezana je s tem, koliko časa smo pripravljeni nameniti skrbi zase. Ženske smo pri tem uspešnejše, saj bolj skrbimo zase, smo bolj odgovorne do sebe in svojih bližnjih, moški pa se pogosto gibalno zanemarijo.
Leta nikakor ne morejo biti izgovor, da svoje telesne zmogljivost ne bi izboljšali tudi po 50. letu, pravi izr. prof. dr. Gregor Starc s fakultete za šport. »Težava je torej bolj v glavah ljudi kot v njihovih mišicah. Nekateri se v starejši odrasli dobi prenehajo ukvarjati s športno rekreacijo ali se z njo ukvarjajo manj tudi zaradi tega, ker se jim zdi, da to ni več njihovim letom primerno. Žal je igrivost odraslih stvar, ki je niti širša družba ne spodbuja, in to gotovo omejuje njihove prakse.«
Nekateri se v starejši odrasli dobi prenehajo ukvarjati s športno rekreacijo, ker se jim zdi, da to ni več primerno njihovim letom.
Znano je, da nam lahko telesno in življenjsko energijo jemljejo preveč stresa, slaba prehrana in premalo spanja. Vse to je med seboj povezano, skupno pa jim je, da je zdravilo za njihove negativne učinke gibanje. »Dokazano športnorekreativna vadba izboljšuje počutje in energijo ljudi ter blaži posledice stresa. Samo pol ure dejavnosti na svežem zraku ima kar sedem ur pozitivnih učinkov na delovanje možganov. Seveda pa se nima smisla ukvarjati s telesno dejavnostjo, če tudi ta za nas pomeni stres. V tem primeru je treba prej razrešiti še kaj drugega,« pravi dr. Starc.
Slaba prehrana pomeni marsikaj, v osnovi prehrana energijsko gledano ni slaba ali dobra, je le prehrana, ki je energijsko bogata ali revna, razloži sogovornik in še, da je težava energijsko neravnovesje, torej to, da v telo vnesemo več energije, kot je potem porabimo, tu pa je edina rešitev dovolj telesne dejavnosti. »Večja težava prehrane so vsebnosti hormonov, pesticidov, gensko spremenjenih rastlin, ki negativno vplivajo na delovanje našega organizma. Ampak o tem se žal ne pogovarjamo in je lažje modrovati o kalorijah.«
Vsak dan rekreacija
Spanje je ključno za dobro delovanje naših možganov in počutje, dobro bomo zvečer zaspali le, če bodo naše mišice čez dan dovolj dejavne, izpostavi sogovornik.
Redna telesna dejavnost je nujna za normalno delovanje našega organizma, a ljudje to pogosto gladko pozabimo, dokler se ne pojavijo težave. Včasih je takrat že pozno in se z gibanjem vsega ne da več popraviti, opozori dr. Gregor Starc in doda, da je blagodejnih učinkov gibanja na naš organizem toliko, da bi porabili preveč prostora, če bi hoteli opisati vse. Gotovo je le, da gibanje človeku nikoli ne škodi.
»Mišice namreč za delovanje porabljajo adenozin trifosfat, ki med telesno dejavnostjo razpada na adenozin in trifosfate, če imamo zvečer v krvi dovolj visoke koncentracije adenozina, pa nas ta pomaga prijetno uspavati in zagotavlja trden spanec. Posledica so spočiti možgani, iz katerih se ponoči učinkovito odstranijo odpadne snovi.« Zvečer smo lahko zgolj živčno utrujeni od celodnevnega sedenja, gledanja v zaslon in bombardiranja z informacijami, ampak po taki utrujenosti ne bomo dobro zaspali, niti ne bomo mirno spali. Delovanje mišic je torej ključ do kakovostnega življenja. Zato je vsekakor dobro, da si vsak dan vzamemo čas za rekreacijo, poudari sogovornik.
Samo pol ure dejavnosti na svežem zraku ima kar sedem ur pozitivnih učinkov na delovanje možganov.
»Povprečnemu človeku bi za vzdrževanje telesne zmogljivosti priporočal raznovrstno telesno vadbo. Doma lahko čez teden vsak dan delamo kup krepilnih in razteznih vaj, vsaj trikrat na teden lahko tečemo ali vsaj hitro hodimo, če nam tek dela preglavice, ob vikendih pa se lahko podamo na izlet v naravo, po možnosti v klanec.« Za pridobivanje več telesne zmogljivosti se nasploh lahko držimo načela: če greš lahko peš ali s kolesom, pusti avto doma, in če lahko tečeš, koder hodiš, teci.
