Gibanje za srce

Srce je eden od tistih človeških organov, za katerega se nam zdi samoumevno, da bije in nam omogoča življenje. Nanj pomislimo šele takrat, ko nam pošteno ponagaja ali, bog ne daj, doživimo srčni infarkt.

A bi ga morali vsakodnevno krepiti, ne nazadnje je srce mišica, spomni dr. Veronika L. Dolenc, prof. športne vzgoje, kondicijska trenerka in avtorica spletne strani zdravozivi.si: »Krepi se, če je pod ustreznimi, dovolj intenzivnimi dražljaji, podobno kot skeletne mišice. Gibanje ali športna dejavnost, pri kateri se zadihate in spotite, je učinkovit način za krepitev srca.« Sogovornica pojasni, da mišica slabi in izgublja moč, če tega ustrezno intenzivnega dražljaja, ki omogoča krepitev, ni. »To se kmalu pokaže, če opustite športno dejavnost. Na primer, če ste včasih na Šmarno goro prišli brez postanka, zdaj pa potrebujete oddih, potem vam je kondicija oziroma aerobna moč padla. Drugi razlogi za zadihanost in s tem slabo preskrbljenost srca in mišic s kisikom so lahko bolezenski, kot so na primer srčno popuščanje, anemija (pomanjkanje železa), hipertenzija, dehidracija, hipoksija, visoka temperatura ozračja in visoka vlažnost ter še kaj,« pojasni in svetuje, da je treba opazovati in poslušati svoje telo ter temu primerno prilagoditi intenzivnost aktivnosti. Pri tem se morate vprašati, ali ste ustrezno pili in jedli, ste imeli čas za regeneracijo, ter se v primeru nejasnosti obvezno posvetovati z zdravnikom in razjasniti simptome.

Vsak dan dejavni

Pri tem, kako intenzivno se boste ukvarjali s telovadbo, da ne boste pretiravali in si naredili več škode kot koristi, je treba upoštevati splošno zdravstveno stanje. Na primer čezmerno težki ljudje, nosečnice in starostniki morajo vadbo začeti postopoma. »Ključ je v redni gibalni ali športni dejavnosti, ki pa mora potekati vsakodnevno. Priporočam nordijsko hojo, ples, pohodništvo, plavanje, kolesarjenje na električni pogon.«



Sogovornica spomni na raziskave, ki dokazujejo, da je splošna raven športne dejavnosti pomemben neodvisni zaščitni dejavnik pri ishemični bolezni srca (srce je slabo oskrbovano s kisikom zaradi aterosklerotičnih sprememb v arterijah). Na strahove srčnih bolnikov, da bodo ob vnovičnem rekreiranju spet doživeli infarkt, odgovori, da so pri bolnikih z ishemično boleznijo srca ugotovili zmanjšanje tveganja za infarkt ob lahki ali zmerni športni dejavnosti, medtem ko so pri visokointenzivni dejavnosti ugotovili povečano tveganje. »Pri zdravih osebah so dokazali, da je tveganje za srčni infarkt povezano s porabo energije. Več energije porabljate, manjše je tveganje za srčni infarkt, pod pogojem, da ste redno športno dejavni vse življenje in ne samo v mladosti. Število stopnic, ki jih prehodite, ulice, ki jih prepešačite, intenzivna športna dejavnost, vse to zmanjšuje tveganje za pojav srčnega infarkta.«

Jejte po sredozemsko

Ko govorimo o krepitvi srca, ne moremo mimo nezdravega življenjskega sloga. »Vse razvade sodobnega časa vodijo v bolezni, če pretiravamo,« pravi Dolenčeva in spomni na podatke Svetovne zdravstvene organizacije, da je bila leta 2016 več kot polovica smrti povezana z ishemično boleznijo srca, sledi kap in na tretjem mestu kronična obstruktivna bolezen pljuč.



Enako je v Sloveniji. »Vsak tretji Slovenec umre zaradi srčno-žilnih bolezni, sledijo rak in bolezni dihal. Poleg usodnih bolezni, ki povzročijo smrt, so tu še debelost, diabetes tipa dva, hipertenzija. Raziskave potrjujejo hipotezo, da se tveganje za srčni infarkt pri nekdanjih kadilcih hitro zmanjša po prenehanju kajenja. Tveganje je v dveh do treh letih podobno tistemu pri nekadilcih,« izpostavi in nadaljuje, da je smrt zaradi ishemične bolezni srca dokazano večja pri težkih alkoholikih v primerjavi z zmernimi uživalci alkohola. Raziskave glede hrane kažejo, da je treba vnašati v prehrano vlaknine, ki nas ščitijo pred ishemično boleznijo srca. »Prehrana v sredozemskem slogu, s poudarkom na zelenjavi, sadju, ribah, celih zrnih in oljčnem olju, zmanjšuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.«