MOKA
Gladka za kruh, ostra za piškote
Največ porabimo pšenične moke, kdor ne sme glutena, bo segel po koruzni in ajdovi; polnozrnata je bogata z vitamini in minerali.
Odpri galerijo
Pšenična je še vedno najbolj uporabljana. FOTO: Guliver/Getty Images
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je moka izdelek, ki se pridobi z mletjem žita in se uporablja za pripravo živil, pa tudi prah, pridobljen iz katere druge snovi. Tako poznamo na primer tudi moke iz stročnic, grozdnih pečk ali konoplje, a tokrat bomo govorili o žitnih.
Moke vseh vrst so tako vseprisotne v naši prehrani, da se tega zavemo šele, če jih iz tega ali onega razloga nočemo ali ne smemo uživati. Tudi če se odpovemo kruhu, testeninam in pecivu, jo najdemo v številnih drugih jedeh, tako da se ji je v resnici precej težko izogniti.
Poznamo več vrst moke, najprej jih seveda delimo glede na žito, najpogostejše so pšenična, ržena, koruzna, ajdova pa tudi prosena. Glede na način mletja poznamo belo in polnozrnato. Pri pripravi bele iz pšeničnih zrn pred mletjem odstranijo ovojnico in vlaknine, s tem pa žal tudi najuporabnejša hranila, minerale, vitamine in beljakovine. V nasprotju s tem za polnozrnato moko uporabijo cela zrna, zaradi česar moka ohrani več snovi.
Pšenično moko delimo na tipe glede na vsebnost mineralnih snovi, najbolj prečiščena sta tipa 400 in 500, glede na velikost delcev pa ločimo gladko in ostro. Gladka lepše vzhaja in jo uporabljamo za kruh, pogače, peciva in vlečeno testo, ostra pa se priporoča za palačinke in krhko testo. Za pripravo kruha je najprimernejša polbela pšenična, ki je označena kot tip 700 ali 850, črna moka tipa 1100 ali 1600 je odlična za pripravo vzhajanega testa za kruh in pecivo.
Podobno je na tipe razdeljena ržena moka, poznamo tipe 750, 950 in 1250, prav tako velja, da višja številka pomeni večjo vsebnost mineralov, vitaminov in drugih hranil. Odlična je za pripravo kruha, ki je bolj obstojen od pšeničnega, pa tudi za peciva, na primer medenjake, ki posebno teknejo ravno pozimi.
Pri nakupu bodimo pozorni na datum proizvodnje, uporabljati bi morali čim bolj sveže mleto, saj s staranjem izgublja hranljive snovi. Zato tudi ne kupujmo prevelikih zalog, saj sčasoma postane glede na hranljive snovi tako rekoč mrtva. Večina moke vsebuje gluten, zato imajo tisti, ki ga ne smejo uživati, precej omejene možnosti za prehranjevanje. Brez glutena sta koruzna in ajdova moka.
Pšenična je še vedno najbolj uporabljana. FOTO: Guliver/Getty Images
Moke vseh vrst so tako vseprisotne v naši prehrani, da se tega zavemo šele, če jih iz tega ali onega razloga nočemo ali ne smemo uživati. Tudi če se odpovemo kruhu, testeninam in pecivu, jo najdemo v številnih drugih jedeh, tako da se ji je v resnici precej težko izogniti.
Poznamo več vrst moke, najprej jih seveda delimo glede na žito, najpogostejše so pšenična, ržena, koruzna, ajdova pa tudi prosena. Glede na način mletja poznamo belo in polnozrnato. Pri pripravi bele iz pšeničnih zrn pred mletjem odstranijo ovojnico in vlaknine, s tem pa žal tudi najuporabnejša hranila, minerale, vitamine in beljakovine. V nasprotju s tem za polnozrnato moko uporabijo cela zrna, zaradi česar moka ohrani več snovi.
Različni tipi so uporabni za različno pripravo, na primer za kruh ali pecivo.
Pšenično moko delimo na tipe glede na vsebnost mineralnih snovi, najbolj prečiščena sta tipa 400 in 500, glede na velikost delcev pa ločimo gladko in ostro. Gladka lepše vzhaja in jo uporabljamo za kruh, pogače, peciva in vlečeno testo, ostra pa se priporoča za palačinke in krhko testo. Za pripravo kruha je najprimernejša polbela pšenična, ki je označena kot tip 700 ali 850, črna moka tipa 1100 ali 1600 je odlična za pripravo vzhajanega testa za kruh in pecivo.
Podobno je na tipe razdeljena ržena moka, poznamo tipe 750, 950 in 1250, prav tako velja, da višja številka pomeni večjo vsebnost mineralov, vitaminov in drugih hranil. Odlična je za pripravo kruha, ki je bolj obstojen od pšeničnega, pa tudi za peciva, na primer medenjake, ki posebno teknejo ravno pozimi.
Višja ko je številka, ki označuje tip moke, več mineralnih snovi vsebuje.
Pri nakupu bodimo pozorni na datum proizvodnje, uporabljati bi morali čim bolj sveže mleto, saj s staranjem izgublja hranljive snovi. Zato tudi ne kupujmo prevelikih zalog, saj sčasoma postane glede na hranljive snovi tako rekoč mrtva. Večina moke vsebuje gluten, zato imajo tisti, ki ga ne smejo uživati, precej omejene možnosti za prehranjevanje. Brez glutena sta koruzna in ajdova moka.
