Glasnost je nevarna
Težave s sluhom so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami v sodobni družbi, kar zajeten delež pa bi lahko preprečili z odgovornejšim odnosom do zdravja. Ob današnjem svetovnem dnevu sluha stroka znova opozarja na številne dejavnike tveganja in pomen pravične ter dostopne zdravstvene oskrbe.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima več kot 466 milijonov ljudi po svetu hudo okvaro sluha, od tega 34 milijonov otrok, kar 1,1 milijarde mladih (po podatkih nekaterih raziskav pa še več), starih od 12 do 35 let, pa je ogroženih zaradi izpostavljenosti hrupu ob poslušanju glasbe, zaradi glasnih kinoprojekcij ter pogoste udeležbe na koncertih, športnih in drugih dogodkih. Kot svari Nacionalni inštitut za javno zdravje, ima kronično poškodbo ušesa kar 16 odstotkov prebivalstva EU, delež pa je iz dneva v dan večji.
Sluh ogrožajo različne bolezni, poškodbe in delovne razmere.
Po razpoložljivih podatkih so moški bolj nagnjeni k izgubi sluha, in sicer predvsem zaradi večje vključenosti v dejavnosti, povezane s hrupom, ženski sluh pa varuje pozitivni učinek estrogena, a se zaščita po menopavzi občutno zmanjša. Sluh ogrožajo tudi različne bolezni in poškodbe ter delovne razmere, zato sta ključna ozaveščanje o dejavnikih tveganja in preprečevanje nezdravih okoliščin, kolikor je le mogoče; ne nazadnje se ravno prek sluha zavedamo okolja in sporazumevamo, in če poslabšanja ne obravnavamo pravočasno, tvegamo izgubo sluha in daljnosežne posledice, predvsem občutno slabšo kakovost življenja in zmanjšano neodvisnost.
Slušalke ogrožajo
Največ primerov zmerne ali hude izgube sluha gre zaslediti pri starejših od 60 let, s starostjo pa se delež praviloma še povečuje, in sicer zaradi nevrodegenerativnih sprememb, ko je izguba sluha zelo pogosta, a strokovnjaki spodbujajo, da lahko slušni aparati pomagajo kar 90 odstotkom.
Skrb vzbuja predvsem stanje pri mlajših, ki jih je tako rekoč že težko srečati brez slušalk v ušesih. Glasba, pogosto preglasna, jih spremlja na poti v šolo in domov, med rekreacijo, med počitkom, celo med učenjem. Tvegani so predvsem zvoki nad 80 decibelov; če smo hrupu 90 decibelov izpostavljeni osem ur na dan, si lahko trajno poškodujemo sluh že v letu dni. Kot še kažejo raziskave, so nevarnejše majhne slušalke, torej tiste, ki si jih cele vtaknemo v ušesa, saj ima povprečen uporabnik takšnega pripomočka 40 odstotkov več bakterij v zunanjem sluhovodu in tako tvega okužbo.
466 milijonov ljudi po svetu ima hudo okvaro sluha.
