Glavkom, tihi ubijalec vida

Bolezen dolgo poteka brez izrazitih simptomov, skoraj polovica obolelih običajno sploh ne ve, da imajo resno težavo. Glavkom je drugi najpogostejši vzrok za slepoto: v Sloveniji ga ima od 20.000 do 25.000 ljudi, med njimi jih bo vsaj pet odstotkov oslepelo, opozarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu glavkoma, ki ga zaznamujemo danes, marsikje pa mu posvečajo kar ves drugi teden v marcu.

Glavkom ali zelena mrena postopno in nepopravljivo uničuje vlakna vidnega živca, ki prenašajo vidno informacijo v možgane, in mrežnice. Posledica propada določenega števila živčnih vlaken sta izpad vida in slepota. Najpogostejša je tiha oblika bolezni, primarni glavkom odprtega zakotja, ki je bolezen starejših ljudi, največkrat se pojavi po 40. letu starosti; po 70. letu je njegova pojavnost že od pet do 10-odstotna, zaradi staranja prebivalstva pa je povsem umestno pričakovati še povečanje števila obolelih in tudi oslepelih.

Vzrok za bolezen ni znan, veliko vlogo pri pojavnosti pa ima dednost. Dejavniki tveganja so nekatere srčno-žilne bolezni, ki povzročajo slabšo prekrvitev vidnega živca, visok očesni tlak in kratkovidnost, večja od –4. Sekundarni glavkom je posledica drugih očesnih ali sistemskih obolenj, na primer sladkorne bolezni, glavkom zaprtega zakotja pa lahko poteka burneje, z bolečinami, rdečimi očmi, poslabšanjem vida, mavričnimi krogi okrog izvora svetlobe, pojavita se lahko tudi glavobol in bruhanje.

Znižanje očesnega tlaka lahko bistveno upočasni nastanek glavkoma in njegovo napredovanje, zato je pravočasno prepoznavanje bolezni ključno. Po 40. letu bi morali na pregled vsaj vsaki dve leti; če ga odkrijejo dovolj zgodaj, je mogoča dolga ohranitev dobre vidne funkcije. Ko opazimo slabši vid, je za ukrepanje že prepozno, saj je glavkom že napredoval.


Bolezen pogosto ne napreduje na obeh očesih enakomerno, zato jo je še težje odkriti, vrzeli zaradi izpada v vidnem polju pa možgani uspešno zapolnjujejo. Številnim tako glavkom odkrijejo povsem po naključju, pri tem pa ne zadostuje le merjenje očesnega tlaka, potreben je tudi temeljit pregled očesnega ozadja, najbolje pri široki zenici, če pa oftalmolog odkrije spremembe na izstopišču vidnega živca, je treba opraviti še preiskave funkcije vidnega polja.

Z zdravljenjem, katerega cilj je znižanje očesnega tlaka, najprej z očesnimi kapljicami, pozneje pa sta na voljo še laser in kirurški poseg, je mogoče ustaviti ali občutno upočasniti odmrtje živčnih vlaken in tako kar se da dolgo ohraniti bolnikovo vidno funkcijo, zato strokovnjaki poudarjajo, da so redni pregledi in preventiva ključnega pomena za preprečevanje nepopravljivega zapleta: slepote.