OHROVT
Glavnati, listnati ali brstični
Glavnati in brstični ohrovt sta se že dodobra udomačila na naših vrtovih, listnatega s prelepimi kodrastimi listi pa vidimo precej poredko.
Odpri galerijo
Glavnati ohrovt je najbolj podoben zelju. Foto: Guliver/Thinkstock
Ohrovt uvrščamo med kapusnice, skupaj z zeljem, brokolijem, cvetačo je ena tistih zelenjadnic, ki zaradi svojih odličnih hranljivih in zdravilnih lastnosti zasluži našo pozornost. Gojimo tri vrste ohrovta, glavnatega, ki spominja na zelje, brstičnega, katerega užitni brsti so kot oreh majhne zeljne glavice, ter listnega, ki s kodrastimi listi deluje že precej dekorativno.
Ta vrtnina pozimi rešuje zadrego pred pomanjkanjem sveže zelenjave, saj vse tri vrste dobro prenašajo mraz in prezimijo, še več, bolj jih zebe, bolj so okusni. Zlasti to velja za brstični in listnati ohrovt, ki ga pobiramo še pozno v prihodnjo pomlad. Glavnati bo na vrtu počakal do januarja, a le če zima ni prehuda. Sicer ga raje spravimo v klet, kjer ga posadimo v vlažen pesek.
Ohrovt se dobro počuti v mešanih posevkih s stročnicami, blitvo, špinačo, solato in krompirjem. Obvezen sosed naj bo grm zelene, ki bo ohrovtu pa tudi drugim kapusnicam odganjala kapusov belin. Med slabimi sosedi omenimo čebulo, ki nikakor ne spada na gredo s kapusnicami.
Ohrovt bo dobro uspeval na pognojenih in ne preveč rahlih tleh, rad ima tudi sončno lego. Potrebuje precej vlage, zato ga v sušnem obdobju vsakih nekaj dni izdatno zalijemo. Zlasti je pomembno, da ima dovolj vlage v obdobju intenzivne rasti. Najbrž je odveč pripomniti, da bo vlago zadrževala tudi zastirka, s katero rastline kar bogato obložimo.
Za bolezni ni pretirano občutljiv, lahko ga prizadene plesen kapusnic, golšavost ali črnoba kapusnic. Med škodljivci, ki nam lahko povzročajo težave, je najpogostejši kapusov belin, liste radi obglodajo polži.
Ta vrtnina pozimi rešuje zadrego pred pomanjkanjem sveže zelenjave, saj vse tri vrste dobro prenašajo mraz in prezimijo, še več, bolj jih zebe, bolj so okusni. Zlasti to velja za brstični in listnati ohrovt, ki ga pobiramo še pozno v prihodnjo pomlad. Glavnati bo na vrtu počakal do januarja, a le če zima ni prehuda. Sicer ga raje spravimo v klet, kjer ga posadimo v vlažen pesek.
Rad ima sonce
Ohrovt običajno vzgajamo iz sadik, ki jih zlahka pridelamo sami, zrasle bodo v dobrih treh tednih. Za zgodnje sorte smo letos že pozni, sadimo jih namreč februarja in marca v zaprtem prostoru in jih marca ali aprila sadimo na prosto. Pozne sorte lahko sadimo neposredno na prosto od aprila do junija, presajamo jih do julija. Če sadimo na prosto, moramo rastline pozneje redčiti, saj potrebujejo veliko prostora. Med vrstami in med rastlinami v vrsti naj bo vsaj pol metra prostora, pri listnatem in brstičnem še več. Če jih redčimo, rastlin ni treba zavreči, saj so okusne tudi male glavice.Brstični ohrovt brez težav prezimi in ga pobiramo še globoko v pomlad. Foto: Guliver/Thinkstock
Ohrovt se dobro počuti v mešanih posevkih s stročnicami, blitvo, špinačo, solato in krompirjem. Obvezen sosed naj bo grm zelene, ki bo ohrovtu pa tudi drugim kapusnicam odganjala kapusov belin. Med slabimi sosedi omenimo čebulo, ki nikakor ne spada na gredo s kapusnicami.
Ohrovt bo dobro uspeval na pognojenih in ne preveč rahlih tleh, rad ima tudi sončno lego. Potrebuje precej vlage, zato ga v sušnem obdobju vsakih nekaj dni izdatno zalijemo. Zlasti je pomembno, da ima dovolj vlage v obdobju intenzivne rasti. Najbrž je odveč pripomniti, da bo vlago zadrževala tudi zastirka, s katero rastline kar bogato obložimo.
Za bolezni ni pretirano občutljiv, lahko ga prizadene plesen kapusnic, golšavost ali črnoba kapusnic. Med škodljivci, ki nam lahko povzročajo težave, je najpogostejši kapusov belin, liste radi obglodajo polži.
