Glavo zavrti dehidracija

Omotičnost, občutek težke glave pa šibkih nog, izguba ravnotežja, strah, negotovost, morda celo slabost in bruhanje, padec, občutek vrtenja … Vse to lahko spremlja vrtoglavico, ki ni samostojna težava ali bolezen, temveč vedno simptom drugega stanja ali tegobe.

Uvršča se med najpogostejše vzroke za obisk zdravnika, a na srečo je v ozadju le redko resno obolenje ali poškodba. Našteti simptomi pri mnogih izzvenijo, ko ležejo k počitku, si zatemnijo prostor ali se preprosto nadihajo svežega zraka in napijejo sveže vode, pri nekaterih pa vztrajajo tudi več dni.


Najprej je treba pojasniti, da telo zaznava lego in nadzira ravnotežje z ravnotežnimi organi, ki ležijo v notranjem ušesu, vrtoglavico tako lahko povzročajo nenormalnosti v ušesu, v živcih, ki povezujejo uho z možgani, ali možganih samih. Povezana je lahko s težavami z vidom ali nenadnimi spremembami krvnega tlaka, tudi številna obolenja so lahko vzrok za težave, kot so bakterije ali virusi, vnetja, migrene in nihanja v krvnem tlaku, pa tudi zloraba alkohola, vrtoglavico lahko doživljajo tudi bolniki s tumorjem.


Najpogostejši tip je benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica: nastane nenadno, bolniki navadno tožijo zaradi hudega občutka vrtenja, ko se obrnejo v postelji. Drug sprožilec so nenadni gibi glave in druge spremembe v drži telesa. Napad traja par sekund in ga vedno znova sprožijo nenadni gibi glave, vendar vrtoglavica ob ponavljanju sprožilnih gibov vedno bolj slabi. Pogosto je zanjo kriva kinetoza, ki se lahko pojavi pri vsakomer, ki je občutljiv za določene vrste gibanja, na primer zibanje v čolnu ali sunkovito gibanje med vožnjo z avtomobilom. Starejši in tisti, ki uživajo zdravila za bolezni srca ali zvišan krvni pritisk, izkusijo vrtoglavico, ko nenadoma vstanejo, kriva pa je lahko tudi kombinacija zdravil ali nepravilno jemanje predpisanih sredstev. Dehidracija je predvsem v vročih mesecih pogosta povzročiteljica vrtoglavice, težave lahko povzročajo zdravila za nadzorovanje inkontinence ali diuretiki. Velikokrat so v ozadju tesnoba, stres, alergija na hrano, slabokrvnost, nizek krvni sladkor in motnje v delovanju ščitnice. Omeniti velja tudi menierovo bolezen, ki povzroča nenadne, epizodične napade vrtoglavice skupaj z zvonjenjem v ušesih in napredujočo naglušnostjo. Napadi navadno trajajo od nekaj minut do več ur, pogosto jih spremljata huda slabost in bruhanje. Nikakor pa ne smemo omahovati s takojšnjim obiskom pri zdravniku, če vrtoglavica sledi padcu ali poškodbi ali jo spremljajo nenaden in močan glavobol, bolečine v prsih, težave z dihanjem, paraliza udov, izguba zavesti, dvojni vid, neenakomeren ali hiter srčni utrip, težave s hojo, bruhanje, ki kar ne pojenja, izguba občutka na obrazu.