POMAGAJTE SI SAMI
Glavobol zaradi slabe drže
Pogosto dolgotrajno sedenje prinaša številne težave, bolečine in degeneracijo.
Odpri galerijo
Dandanes večino dela opravljamo v sedečem položaju, med pandemijo pa je zaradi dela od doma obsedelo še več ljudi. Težave v mišicah in sklepih tako niti niso ravno presenečenje, strokovnjaki pa opozarjajo, da je mogoče posledice nezdravih navad preprečiti z nekaj vztrajnosti in discipline.
Neustrezna drža je pogosta težava sodobnega časa, posledica statičnega sedenja pa je tudi degeneracija medvretenčnih ploščic v hrbtenici. »Obenem se pojavijo bolečine v križu, otrdelost vratu, mišična napetost, utrujenost, poslabšanje deformacij hrbtenice in krčne žile. Sedenje in telesna neaktivnost sta tudi dva izmed možnih vzrokov za poznejši nastanek osteoporoze, saj se zmanjšata kostna masa in čvrstost kosti. Prav tako sklepi ob daljšem nedelovanju izgubijo svojo prožnost, zato pride ob povečanju obremenitev do okvar in bolečin,« pojasnjuje prof. dr. Mavčič in pristavlja, da je šolanje od doma slabo vplivalo tudi na držo naših otrok: »Tisti otroci, ki so že prej potrebovali veliko spodbude za telesne aktivnosti, so v tem času verjetno še bolj zanemarili gibanje. Otrokom je težko približati pomen zdravega gibanja na svežem zraku, ki je nujno potrebno za njihov razvoj, če morajo nenehno sedeti za računalnikom. Tudi elektronske naprave imajo lahko velik vpliv na spremembe v telesni drži otrok. Delo prek računalnika ima namreč precej drugačen ritem od običajnega šolskega dela v učilnici.«
Tveganje za osteoporozo
»Če nas po dolgotrajnem sedenju boli križ ali vrat, je to znak, da naša telesna drža ni ustrezna,« opozarja prof. dr. Blaž Mavčič, spec. ortopedije iz Medicinskega centra Barsos. »Neprimerno sedenje dolgoročno slabo vpliva na našo hrbtenico, zato smo veliko bolj dovzetni za nastanek različnih vrst bolečine ali okvar. Razlogi za nastanek nepravilne drže sicer niso enoznačni in vključujejo genetske, razvojne, mišično-skeletne in nevrološke dejavnike.« Kot posledica nepravilne drže se lahko pokažejo pogostejše bolečine v hrbtu ali vratu, slaba gibljivost hrbtenice, povečana telesna teža, utrujenost, v hujših primerih celo glavoboli ali psihična občutljivost, nadaljuje sogovornik: »Pri otrocih s slabo telesno držo se lahko zgodi, da dolgoročno ne razvijejo dovolj motoričnih spretnosti. Prav tako lahko razvijejo slabo telesno samopodobo, vse to pa vpliva tudi na njihovo socialno prilagojenost in nemotiviranost. V posameznih primerih lahko obstajajo bolezenski vzroki za otrokovo slabšo gibalno razvitost in neustrezno držo.«Neustrezna drža je pogosta težava sodobnega časa, posledica statičnega sedenja pa je tudi degeneracija medvretenčnih ploščic v hrbtenici. »Obenem se pojavijo bolečine v križu, otrdelost vratu, mišična napetost, utrujenost, poslabšanje deformacij hrbtenice in krčne žile. Sedenje in telesna neaktivnost sta tudi dva izmed možnih vzrokov za poznejši nastanek osteoporoze, saj se zmanjšata kostna masa in čvrstost kosti. Prav tako sklepi ob daljšem nedelovanju izgubijo svojo prožnost, zato pride ob povečanju obremenitev do okvar in bolečin,« pojasnjuje prof. dr. Mavčič in pristavlja, da je šolanje od doma slabo vplivalo tudi na držo naših otrok: »Tisti otroci, ki so že prej potrebovali veliko spodbude za telesne aktivnosti, so v tem času verjetno še bolj zanemarili gibanje. Otrokom je težko približati pomen zdravega gibanja na svežem zraku, ki je nujno potrebno za njihov razvoj, če morajo nenehno sedeti za računalnikom. Tudi elektronske naprave imajo lahko velik vpliv na spremembe v telesni drži otrok. Delo prek računalnika ima namreč precej drugačen ritem od običajnega šolskega dela v učilnici.«
Pogosti premori
Približuje se konec šolskega leta, zato bo razlogov za sedenje pred zasloni občutno manj, a mnogi se takšnemu delu vseeno ne moremo izogniti. Pri tem bodimo pozorni, da je ledveni predel v nevtralnem položaju, svetuje sogovornik: »Pomembno je, da ta del ni popolnoma vzravnan. Ob pravilni drži so sklepi v anatomski legi, zato tudi vzdrževanje drže ne zahteva večjih naporov. Na stolu moramo sedeti čim bolj nazaj z zadnjico do naslonjala, da ima hrbet oporo. Višina stola mora biti pravilno nastavljena, kar pomeni, da je kot v kolenu 90 stopinj ali več, kolena pa so nekoliko nižje od kolkov. Noge ne smejo biti prekrižane, teža naj bo enakomerno razporejena na obe polovici zadnjice, medenica pa ne zvrnjena naprej.« Pomembno je tudi, da si med delom pogosto privoščimo premor, sklene sogovornik: »Vsekakor je priporočljivo, da med delom večkrat vstanete in se sprehodite po prostoru ali se odpravite na kratek sprehod na svež zrak. Svetujem tudi raztezne vaje, ki jih lahko opravite kar v pisarni. Ko vstanete, naredite predklon in počep. Med sedenjem lahko izvajate metuljčka, kar pomeni, da položite roke za vrat in jih premikate naprej ter nazaj. Naredite tudi nekaj zasukov hrbtenice, torej obrat s celotnim telesom k sosedu, ko sedite. Aktivna pavza med sedečim delovnikom bo ogromno pripomogla k boljši drži in posledično tudi počutju.«Dragoceno gibanje»Z redno športno dejavnostjo lahko izboljšamo slabo držo in telesu zagotovimo normalen razvoj. Pomembne so tudi krepilne in raztezne vaje za trebušne in hrbtne mišice. Ključna je aktivacija mišic, ki našemu telesu omogočajo stabilnost v pokončni legi ter gibčnost. V obdobju odraščanja se mišice podaljšujejo počasneje od skokovito rastočih kosti in utegnejo postati relativno prekratke, zato so raztezne vaje zelo priporočljive. Pri starejših je večji problem vzpostaviti primerno elastičnost mehkih tkiv po obdobjih neaktivnosti, in tudi za to težavo je raztezanje ena od ključnih rešitev,« pojasnjuje prof. dr. Mavčič.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro