ZDRAVJU ŠKODLJIVO
Glifosat v Ameriki rakotvoren, v Sloveniji pa ne?
V ZDA so s sodbami priznali velik vpliv glifosata na razvoj raka, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je še vedno prepričana, da glifosat nima nevarnih lastnosti.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA – V zadnjem času sta javnost pretresli večmilijonski sodbi v ZDA v prid tožnikom, ki so tožili družbo Monsanto (zdaj v lasti Bayerja) zaradi škodljivih posledic njihovih herbicidov na osnovi glifosata na človeka. Poroti sta v obeh primerih odločili, da je za razvoj raka pri obeh tožnikih bistveno vplivala velika izpostavljenost glifosatu, sestavini v herbicidih, ki jih lahko v prosti prodaji kupimo tudi v Sloveniji. Zaradi tega se tudi pri nas spet pojavlja vprašanje, ali je glifosat zdravju nevaren.
Preprostega odgovora ni. Nekateri trdijo, da je glifosat rakotvoren, drugi, da je neškodljiv in edini učinkovit, tretji opozarjajo na posledice pri živalih. Različne znanstvene študije dajejo različne rezultate.
Ko smo o škodljivosti glifosata povprašali pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so nam odgovorili, da glifosat nima nevarnih lastnosti, zaradi katerih bi ga prepovedali, kar dokazujejo študije Evropske agencije za varno hrano, Evropske agencije za kemikalije in Evropske komisije. »Glifosat je dovoljen za uporabo kot herbicid, ker do sedaj niso bili predloženi dokazi, da bi ga zaradi njegove nevarnosti morali prepovedati.«
Prav nasprotno od omenjenih študij pa je Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji v svoji analizi ugotovila, da je glifosat zelo verjetno rakotvoren in kot tak pomeni grožnjo za zdravje.
Po objavi IARC-ove odločitve so študije ponovno pregledali tudi strokovnjaki v posameznih državah članicah ES. »V epidemioloških študijah je bilo ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj nehodgkinovega limfoma (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Vendar z epidemiološkimi študijami običajno ugotavljamo povezavo med izpostavljenostjo in učinkom, le redko pa je možno z epidemiološkimi študijami dokazati vzročnost. Ključna pomanjkljivost obravnavanih epidemioloških študij je, da so bili preiskovanci izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin hkrati in da so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke in nečistote, tako da v takih primerih učinka ne moremo pripisati samo eni snovi, torej v konkretnem primeru glifosatu. Podatki epidemioloških študij ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva,« so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIZJ).
Ko smo Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ponovno vprašali, kako je mogoče, da se raziskave tako razlikujejo, so nam pojasnili, da se sodbi v ZDA nanašata na pripravek s komercialnim imenom Roundup, ki vsebuje kombinacijo glifosata in površinsko aktivne snovi surfaktant. Sodbe se nanašajo na kombinacijo in ne na aktivno snov glifosat, pri čemer se izpostavlja pomanjkanje podatkov glede rakotvornosti kombinacije, ne glifosata. V Sloveniji kombinacija ni dovoljena že več kot 12 let.
Dva izmed teh (Boomefekt in Shyfo) za kemično zatiranje rastja uporabljajo tudi pri Darsu, kjer so lani porabili 2225 litrov fitofarmacevtskih sredstev za 821 kilometrov cest, od tega 2035 litrov sredstev z glifosatom, so nam sporočili. Uporabljajo tudi druge metode, kot so košnja trave in ročno puljenje, vendar zaradi velikih površin ni tako učinkovito, pri zatiranju invazivne ambrozije pa je neučinkovito.
Največji porabnik v Sloveniji so železnice, kjer kemično zatiranje rastja izvajajo dvakrat letno – pomladi in jeseni. Letno na 2900 kilometrov tirov razpršijo 11.460 litrov herbicidov (Clinic, Kyleo), za kar porabijo 240.000 evrov. Na vodovarstvenih območjih pa vegetacijo kosijo.
Seveda pa pripravke z glifosatom uporabljajo tudi občine za urejanje javnih površin in posamezniki za urejanje okolice svojih domovanj. Se bo pa to spremenilo s 1. oktobrom, saj bo od takrat zakonsko prepovedana raba vseh herbicidov na vseh nekmetijskih zemljiščih razen na cestah in železnicah, torej tam, kjer ga trenutno porabijo največ. Tam bodo lahko škropili še do aprila 2021. O vprašanju, zakaj omejujejo in prepovedujejo njegovo uporabo, če je tako neškodljiv, je vredno še razmisliti.
Preprostega odgovora ni. Nekateri trdijo, da je glifosat rakotvoren, drugi, da je neškodljiv in edini učinkovit, tretji opozarjajo na posledice pri živalih. Različne znanstvene študije dajejo različne rezultate.
V Sloveniji so glifosat začeli pogosteje uporabljati pred 15 leti kot zamenjavo za atrazin. Glifosat se v okolju hitro razgradi, zato v primerjavi z atrazinom ne ogroža podtalnice. Je dražilen in lahko povzroči hude poškodbe oči, vendar je te učinke možno preprečiti s pravilno uporabo zaščitnih sredstev. Glifosat je strupen za vodne organizme.
Vir: NIJZ
Vir: NIJZ
Ko smo o škodljivosti glifosata povprašali pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so nam odgovorili, da glifosat nima nevarnih lastnosti, zaradi katerih bi ga prepovedali, kar dokazujejo študije Evropske agencije za varno hrano, Evropske agencije za kemikalije in Evropske komisije. »Glifosat je dovoljen za uporabo kot herbicid, ker do sedaj niso bili predloženi dokazi, da bi ga zaradi njegove nevarnosti morali prepovedati.«
Prav nasprotno od omenjenih študij pa je Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji v svoji analizi ugotovila, da je glifosat zelo verjetno rakotvoren in kot tak pomeni grožnjo za zdravje.
Po objavi IARC-ove odločitve so študije ponovno pregledali tudi strokovnjaki v posameznih državah članicah ES. »V epidemioloških študijah je bilo ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj nehodgkinovega limfoma (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Vendar z epidemiološkimi študijami običajno ugotavljamo povezavo med izpostavljenostjo in učinkom, le redko pa je možno z epidemiološkimi študijami dokazati vzročnost. Ključna pomanjkljivost obravnavanih epidemioloških študij je, da so bili preiskovanci izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin hkrati in da so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke in nečistote, tako da v takih primerih učinka ne moremo pripisati samo eni snovi, torej v konkretnem primeru glifosatu. Podatki epidemioloških študij ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva,« so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIZJ).
V EU ostaja glifosat do nadaljnjega razvrščen kot dražilen in nevaren za okolje (vodne organizme). Na vsak način pa je pomembno, da se intenzivira toksikovigilanca glifosata, predvsem v smislu spremljanja izpostavljenosti in morebitnih učinkov pri ponavljajoči se izpostavljenosti, to je uporabnikov na kmetijskih površinah, delavcev, ki zatirajo plevel ob cestah in železnicah, kot tudi vrtičkarjev.
Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Ko smo Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ponovno vprašali, kako je mogoče, da se raziskave tako razlikujejo, so nam pojasnili, da se sodbi v ZDA nanašata na pripravek s komercialnim imenom Roundup, ki vsebuje kombinacijo glifosata in površinsko aktivne snovi surfaktant. Sodbe se nanašajo na kombinacijo in ne na aktivno snov glifosat, pri čemer se izpostavlja pomanjkanje podatkov glede rakotvornosti kombinacije, ne glifosata. V Sloveniji kombinacija ni dovoljena že več kot 12 let.
V Sloveniji največ glifosata za urejanje cest in železniških tirov
Največ herbicidov s sestavino glifosat uporabijo v kmetijstvu in pri urejanju javnih površin, tj. pri urejanju obcestnih površin in železniških tirov, zato sta največja porabnika pri nas podjetji Slovenske železnice in Dars. Glifosat uniči vse rastlinje razen tistih rastlin, ki so jih razvili, da so odporne proti njemu – to so gensko spremenjene rastline. Pri nas glifosat najdete v 25 pripravkih pod imeni Kyleo, Shyfo, Boomefekt, Touchdown in Clinic …Herbicid je substanca, ki uničuje nezaželeno rastline. Poznamo selektivne in neselektivne herbicide. Selektivni uničujejo samo nekatere vrste nezaželenega rastja, druge pa pusti nepoškodovane. Povečini se herbicidi uporabljajo v kmetijstvu.
Vir: Wikipedija
Vir: Wikipedija
Dva izmed teh (Boomefekt in Shyfo) za kemično zatiranje rastja uporabljajo tudi pri Darsu, kjer so lani porabili 2225 litrov fitofarmacevtskih sredstev za 821 kilometrov cest, od tega 2035 litrov sredstev z glifosatom, so nam sporočili. Uporabljajo tudi druge metode, kot so košnja trave in ročno puljenje, vendar zaradi velikih površin ni tako učinkovito, pri zatiranju invazivne ambrozije pa je neučinkovito.
Največji porabnik v Sloveniji so železnice, kjer kemično zatiranje rastja izvajajo dvakrat letno – pomladi in jeseni. Letno na 2900 kilometrov tirov razpršijo 11.460 litrov herbicidov (Clinic, Kyleo), za kar porabijo 240.000 evrov. Na vodovarstvenih območjih pa vegetacijo kosijo.
Seveda pa pripravke z glifosatom uporabljajo tudi občine za urejanje javnih površin in posamezniki za urejanje okolice svojih domovanj. Se bo pa to spremenilo s 1. oktobrom, saj bo od takrat zakonsko prepovedana raba vseh herbicidov na vseh nekmetijskih zemljiščih razen na cestah in železnicah, torej tam, kjer ga trenutno porabijo največ. Tam bodo lahko škropili še do aprila 2021. O vprašanju, zakaj omejujejo in prepovedujejo njegovo uporabo, če je tako neškodljiv, je vredno še razmisliti.
Herbicid na osnovi glifosata proizvajajo v nekdanji tovarni Pinus v Račah, ki jo je prevzel ameriški proizvajalec pesticidov Albaugh. Onkološki inštitut je opravil geografsko analizo incidence raka na Dravskem polju, v kateri so zapisali, da v nobenem od 40 območij na Dravskem polju niso ugotovili za nobeno izmed proučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.
Več izsledkov si preberite na tej povezavi.
Več izsledkov si preberite na tej povezavi.
