Gobe: smrčki, kapičarji in smrčkovci

Smrčki, kapičarji in smrčkovci spadajo med zaprtotrosnice (Ascomycota), in sicer med Morchellacae, jamičarke, kar pomeni, da trosi nastajajo v zaprtem prostoru, v tako imenovanih askih oziroma mešičkih.
Smrčki so najbolj poznane in nabirane vrste jamičark, kapičarji so manjši in z bolj šilastimi klobučki, smrčkovci pa so pri nas zavarovani in na rdečem seznamu gliv Slovenije pod kategorijo K, kar pomeni, da so nezadostno znana vrsta oziroma za njih ni dovolj podatkov, da bi jih lahko uvrstili v katero od višjih kategorij (npr. v prizadeto ali ranljivo vrsto – E, V).

Samo spomladi

Smrčki (Morchella) rastejo spomladi, od aprila do maja. Klobuk, če mu sploh lahko tako rečemo, saj je goba na prerezu ena sama celota, četudi je zgornji del videti kot klobuk, je lahko različnih oblik (okrogel, podolgovat) z jamičasto in rebrasto površino, svetlo do temno rjave barve, včasih skoraj bel. Trosovnica je na zunanji strani gobe, v jamicah, ki so precej različnih barv. Bet je votel, gladek ali drobno zrnat, spodaj običajno malo odebeljen, svetle barve in voskaste strukture. Meso je belkasto, tanko, prijetnega vonja in okusa.

Goba je pogojno užitna – kot vse jamičarke. Raste samo spomladi ob rekah, potokih, tudi na vrtovih, precej rad se skrije v grmovju. Gobe so zelo cenjene, tako pri nas kot v svetu. Pri nas najbolj poznana vrsta je navadni smrček (Morchella esculenta).
Kapičarji (Mitrophora) prav tako rastejo le spomladi. Od smrčkov se razlikujejo po obliki klobuka in velikosti trosnjaka. So manjši, klobuk je stožčast in zašiljen, rjavkaste do olivne barve, ima vzdolžna in prečna rebra, ki potemnijo do črne barve, trosovnica pa je prav tako na zunanji strani gobe. Bet je votel, valjast pri dnu, širši in belkaste barve. Meso je prav tako belkasto, tanko, prijetnega vonja in okusa. Je pogojno užitna, vendar je zaradi tankega mesa v kulinariki nepomembna. Pri nas je najbolj znan šilasti kapičar (Mitrophora semilibera).

Zavarovana vrsta

Tretja skupina so smrčkovci (Verpa), tudi ti rastejo le spomladi, so prav tako iz skupine jamičark, vendar so, zaradi nezadostne raziskanosti, vse vrste zavarovane in se ne smejo nabirati. Pri nas najbolj poznan je češki smrčkovec (Verpa bohemica).

Od smrčkov se razlikujejo po rasti klobuka, saj se ta ne drži beta, ampak je nanj priraščen tik pod temenom. Je stožčaste oz. zvonaste oblike, močno podolžno naguban in narebran, rjavkaste barve, spodnja stran je gladka in bela. Trosovnica je na zunanji strani, močno nagubana in z globokimi vdolbinami. Bet je valjaste oblike, najprej poln, potem postane votel, skoraj gladek in belkaste do rumenkaste barve ter voskaste strukture. Meso je podobno vosku, najprej trdo, pozneje zelo lomljivo, prijetnega vonja in okusa. Raste med grmovjem ob rekah, potokih, vedno na istem rastišču. Goba je redka, zavarovana in na rdečem seznamu gliv Slovenije, zato je ne smemo nabirati.
Jamičarke so, vsaj zame, ene najbolj zanimivih gob. So podobne gobam, vendar ne takšne kot klasične gobe s klobukom in betom. Če jih najdete, si jih vsekakor dobro oglejte in poskusite uvrstiti v eno od opisanih vrst. Pa srečno pri določanju.