ŠAMPINJONI
Gobe za vse leto
S šampinjoni, bukovimi ostrigarji in šitakami lahko pripravljamo jedi ne glede na letni čas, pri nas je največje povpraševanje po šampinjonih.
Odpri galerijo
Uživamo lahko številne vrste gojenih gob. FOTO: Ahirao_photo/Getty Images
Gojene gobe so stalnica na naših krožnikih že vrsto let. Ko so jih pred kakimi tridesetimi leti, predvsem šampinjone, pri nas začeli bolj množično gojiti in so se zato v večjih količinah začele pojavljati na trgu, je imel marsikdo do njih predsodek, češ da so manj kakovostne in predvsem manj okusne kot njihove divje rastoče sorodnice. Čez jurčke in lisičke jih pač ni, še danes marsikdo poreče, vendar je treba priznati, da tudi gojene prinašajo vrhunski kulinarični užitek, če so dobro pripravljene.
Pravzaprav imajo pred samoniklimi gobami številne prednosti, poleg tega da so sveže na voljo vse leto in da so tudi bistvene cenejše. Ker nimajo tako izrazitega okusa kot na primer jurčki, nad okusom osnovnega živila ne bodo prevladale, če jih dodajamo mesu ali zelenjavi. Če velja, da jurčke uporabljamo bolj kot začimbo, lahko šampinjoni prevzamejo vodilno vlogo v jedi. Njihova prednost je tudi v enostavni in hitri pripravi, uporabimo jih lahko v številnih jedeh, juhah, omakah, prilogah, odlične so na žaru ali popečene v ponvi. Pogosto jih uporabimo v azijskih jedeh, v katerih sestavine na hitro popečemo pri visokih temperaturah, da dobijo zlato barvo ter ohranijo čvrstost. Gojenih gob ni treba blanširati, lahko bi jih sicer zamrznili, a po tem ni potrebe, saj lahko v trgovini ali na tržnici vedno kupimo sveže, ki so seveda najboljše.
Pri nas oziroma v Evropi so najbolj priljubljeni šampinjoni oziroma kukmaki, ki so tudi cenovno najbolj dostopni, poleg svežih pa lahko kupimo zamrznjene ali konzervirane v slanici. Slednje pogosto uporabljamo na pici. Nekoliko manj pogosto segamo po bukovem ostrigarju, ki ga prav tako kupimo svežega, vendar se je treba nekoliko bolj potruditi, da ga v trgovini najdemo. V Aziji, predvsem na Japonskem in Kitajskem, prednjačijo šitake, pri nas jim rečemo užitni nazobčanec, ki jih poznajo že več kot dva tisoč let.
Gojene gobe običajno niso umazane, dovolj bo, če jih očistimo z mehko ščetko (šampinjone marsikdo lupi, kar sicer vzame nekaj časa). Pripravljene so zelo hitro in jih v primerjavi z jurčki ali lisičkami ni treba blanširati.
Sijajno se podajo k mesu. FOTO: Marianvejcik/Getty Images
Pravzaprav imajo pred samoniklimi gobami številne prednosti, poleg tega da so sveže na voljo vse leto in da so tudi bistvene cenejše. Ker nimajo tako izrazitega okusa kot na primer jurčki, nad okusom osnovnega živila ne bodo prevladale, če jih dodajamo mesu ali zelenjavi. Če velja, da jurčke uporabljamo bolj kot začimbo, lahko šampinjoni prevzamejo vodilno vlogo v jedi. Njihova prednost je tudi v enostavni in hitri pripravi, uporabimo jih lahko v številnih jedeh, juhah, omakah, prilogah, odlične so na žaru ali popečene v ponvi. Pogosto jih uporabimo v azijskih jedeh, v katerih sestavine na hitro popečemo pri visokih temperaturah, da dobijo zlato barvo ter ohranijo čvrstost. Gojenih gob ni treba blanširati, lahko bi jih sicer zamrznili, a po tem ni potrebe, saj lahko v trgovini ali na tržnici vedno kupimo sveže, ki so seveda najboljše.
Lahko jih kuhamo, pečemo ali dušimo.
Pri nas oziroma v Evropi so najbolj priljubljeni šampinjoni oziroma kukmaki, ki so tudi cenovno najbolj dostopni, poleg svežih pa lahko kupimo zamrznjene ali konzervirane v slanici. Slednje pogosto uporabljamo na pici. Nekoliko manj pogosto segamo po bukovem ostrigarju, ki ga prav tako kupimo svežega, vendar se je treba nekoliko bolj potruditi, da ga v trgovini najdemo. V Aziji, predvsem na Japonskem in Kitajskem, prednjačijo šitake, pri nas jim rečemo užitni nazobčanec, ki jih poznajo že več kot dva tisoč let.
Gojene gobe običajno niso umazane, dovolj bo, če jih očistimo z mehko ščetko (šampinjone marsikdo lupi, kar sicer vzame nekaj časa). Pripravljene so zelo hitro in jih v primerjavi z jurčki ali lisičkami ni treba blanširati.
