GOJENE ALI SAMONIKLE
Gojili so jih že stari Grki
Mnogi imajo predsodke do gojenih gob, češ da so v primerjavi s samoniklimi, ki jih naberemo v gozdu, slabšega okusa; a so tudi gojene odlična kulinarična izkušnja.
Odpri galerijo
Zagrizeni ljubitelji gob se ob omembi gojenih nadomestkov zgrozijo, a po krivici. Gojene gobe – pri nas najpogosteje segamo po šampinjonih, kupimo pa lahko tudi bukovega ostrigarja in šitake – so namreč prav tako izjemno okusne, le pripraviti jih moramo na ustrezen način. Pravzaprav je njihova prednost v tem, da nimajo tako izrazitega okusa kot na primer jurčki ali lisičke, zato ne prevladajo nad okusom osnovnega živila, kadar jih dodajamo mesu ali zelenjavi. Če velja, da na primer jurčke uporabljamo bolj kot začimbo, lahko šampinjoni brez kuharjevih pomislekov prevzamejo vodilno vlogo v jedi. Dobra plat gojenih gob je tudi ta, da lahko sveže kupimo vse leto, saj niso vezane na sezono, pa tudi cenovno so precej bolj dostopne od divje rastočih, če teh seveda ne nabiramo sami.
Gojili so jih že stari Grki in Rimljani, na primer vrste topolovke, ki rastejo na drevesih, pa ostrigarje in nožičarke, danes so najpogosteje gojene gobe, vsaj v Evropi, šampinjoni oziroma kukmaki, v Aziji, predvsem na Japonskem in Kitajskem, pa prednjačijo šitake, pri nas jim rečemo užitni nazobčanec, ki jih poznajo že več kot dva tisoč let. Medtem ko šampinjone lahko kupimo predvsem sveže, zamrznjene in vložene v kis ali slanico, pa šitake dobimo tudi posušene. Te uporabljamo predvsem kot začimbo, pred uporabo jih namočimo v vodi tako kot jurčke.
Tretja priljubljena gojena goba pri nas je bukov ostrigar, ki ga lahko kupimo v trgovini ali na tržnici svežega, čeprav na policah ni tako samoumeven kot šampinjoni. Pri nakupu bodimo pozorni, da so gobe po robovih nepoškodovane, saj so zelo krhke, poškodovane dele je treba zavreči. Tudi pri čiščenju bodimo previdni kot pri drugih gobah, in jih ne namakajmo v vodi, saj zaradi tega izgubijo okus. Gojene gobe običajno niso umazane, dovolj bo, če jih očistimo z mehko ščetko. Ostrigarji so pripravljeni zelo hitro, tako pečeni kot kuhani, in zanje nikakor ne velja, da dlje se bo kuhal, bolj bodo mehki, prav nasprotno, ob predolgem kuhanju postanejo žilavi in trdi. Vse navedene vrste gojenih gob lahko pripravljamo podobno, dobre so v juhah in omakah, na hitro jih popečemo na žaru ali v ponvi na malo olja.
Pri nas so najpogostejše gojene gobe šampinjoni.
Gojili so jih že stari Grki in Rimljani, na primer vrste topolovke, ki rastejo na drevesih, pa ostrigarje in nožičarke, danes so najpogosteje gojene gobe, vsaj v Evropi, šampinjoni oziroma kukmaki, v Aziji, predvsem na Japonskem in Kitajskem, pa prednjačijo šitake, pri nas jim rečemo užitni nazobčanec, ki jih poznajo že več kot dva tisoč let. Medtem ko šampinjone lahko kupimo predvsem sveže, zamrznjene in vložene v kis ali slanico, pa šitake dobimo tudi posušene. Te uporabljamo predvsem kot začimbo, pred uporabo jih namočimo v vodi tako kot jurčke.
Tretja priljubljena gojena goba pri nas je bukov ostrigar, ki ga lahko kupimo v trgovini ali na tržnici svežega, čeprav na policah ni tako samoumeven kot šampinjoni. Pri nakupu bodimo pozorni, da so gobe po robovih nepoškodovane, saj so zelo krhke, poškodovane dele je treba zavreči. Tudi pri čiščenju bodimo previdni kot pri drugih gobah, in jih ne namakajmo v vodi, saj zaradi tega izgubijo okus. Gojene gobe običajno niso umazane, dovolj bo, če jih očistimo z mehko ščetko. Ostrigarji so pripravljeni zelo hitro, tako pečeni kot kuhani, in zanje nikakor ne velja, da dlje se bo kuhal, bolj bodo mehki, prav nasprotno, ob predolgem kuhanju postanejo žilavi in trdi. Vse navedene vrste gojenih gob lahko pripravljamo podobno, dobre so v juhah in omakah, na hitro jih popečemo na žaru ali v ponvi na malo olja.