DODATEK K JEDEM
Gorčična pasta iz Dijona
Spada med najbolj priljubljene dodatke k jedem, zlasti mesnim; pripravljena je iz gorčičnih semen in je različno ostra – zlahka jo pripravimo tudi sami.
Odpri galerijo
Si predstavljate hot dog brez gorčice? Tako kot k hrenovkam se poda tudi k drugim klobasam, kuhanim ali pečenim, tudi k pečenemu mesu. Pravijo, da tako kot hren pomaga pri prebavi mastnega mesa.
Gorčica je gotovo med najbolj priljubljenimi in uporabljanimi začimbami, največ je zaužijemo v obliki zeleno rumenkaste paste oziroma omake bolj ali manj ostrega okusa. Uporabljamo tudi cela in mleta semena, ki so nepogrešljiva pri vlaganju zelenjave v kis, najdemo jih v klobasah in salamah. Z značilnim ostrim okusom je očarala že stare Grke in Rimljane, viri pravijo, da so jo uporabljali že v 4. stoletju pred našim štetjem, sprva kot zdravilo, ne kot začimbo. Številne zdravilne učinke ji priznavamo tudi danes.
Ostri okusi so bili od nekdaj priljubljeni, in pred uporabo popra in čilija je bila gorčica, skupaj s hrenom, edina pikantna začimba, ki so jo poznali v evropski kuhinji. Že v srednjem veku je bila precej razširjena, danes je najbolj priljubljen izdelek industrijsko pripravljena pasta, znana kot gorčica, pri nas pa je uveljavljen tudi izraz zenf ali senf.
Marsikdo ne ve, da je pasta gorčica pripravljena iz semen ogrščice oziroma gorjušice, to je rastlina iz družine križnic, torej je v sorodu z zeljem, cvetačo in brokolijem. Čeprav jo je najbolj preprosto kupiti v trgovini, kjer lahko izbiramo med številnimi bolj ali manj ostrimi različicami, jo brez večjega truda pripravimo sami. Najbolj znana je dijonska gorčica, ki izhaja iz recepture, za katero je francosko mesto Dijon dobilo monopol že v 13. stoletju. Sicer pa pravijo, da danes obstaja več kot 100 različnih vrst gorčične omake. Če se je bomo lotili sami, si bomo morali vzeti kar nekaj časa.
Osnova so mleta gorčična semena oziroma gorčična moka, ki ji dodajamo različne začimbe in kis, po nekaterih receptih tudi jabolka. Nekateri gorčična zrna za pasto namakajo v pivu ali vinu. Če želimo zelo ostro pasto, uporabimo črna semena, ki so bolj drobna, bela pa bodo dala manj pikanten okus. Lahko jih tudi zmešamo. Pasto gladko spasiramo, da bi jo popestrili, na koncu vmešamo cela ali grobo zmleta zrna.
Gorčica je gotovo med najbolj priljubljenimi in uporabljanimi začimbami, največ je zaužijemo v obliki zeleno rumenkaste paste oziroma omake bolj ali manj ostrega okusa. Uporabljamo tudi cela in mleta semena, ki so nepogrešljiva pri vlaganju zelenjave v kis, najdemo jih v klobasah in salamah. Z značilnim ostrim okusom je očarala že stare Grke in Rimljane, viri pravijo, da so jo uporabljali že v 4. stoletju pred našim štetjem, sprva kot zdravilo, ne kot začimbo. Številne zdravilne učinke ji priznavamo tudi danes.
Ostri okusi so bili od nekdaj priljubljeni, in pred uporabo popra in čilija je bila gorčica, skupaj s hrenom, edina pikantna začimba, ki so jo poznali v evropski kuhinji. Že v srednjem veku je bila precej razširjena, danes je najbolj priljubljen izdelek industrijsko pripravljena pasta, znana kot gorčica, pri nas pa je uveljavljen tudi izraz zenf ali senf.
Marsikdo ne ve, da je pasta gorčica pripravljena iz semen ogrščice oziroma gorjušice, to je rastlina iz družine križnic, torej je v sorodu z zeljem, cvetačo in brokolijem. Čeprav jo je najbolj preprosto kupiti v trgovini, kjer lahko izbiramo med številnimi bolj ali manj ostrimi različicami, jo brez večjega truda pripravimo sami. Najbolj znana je dijonska gorčica, ki izhaja iz recepture, za katero je francosko mesto Dijon dobilo monopol že v 13. stoletju. Sicer pa pravijo, da danes obstaja več kot 100 različnih vrst gorčične omake. Če se je bomo lotili sami, si bomo morali vzeti kar nekaj časa.
Nekateri gorčična zrna za pripravo paste namočijo v vinu ali pivu.
Osnova so mleta gorčična semena oziroma gorčična moka, ki ji dodajamo različne začimbe in kis, po nekaterih receptih tudi jabolka. Nekateri gorčična zrna za pasto namakajo v pivu ali vinu. Če želimo zelo ostro pasto, uporabimo črna semena, ki so bolj drobna, bela pa bodo dala manj pikanten okus. Lahko jih tudi zmešamo. Pasto gladko spasiramo, da bi jo popestrili, na koncu vmešamo cela ali grobo zmleta zrna.