Halo, se slišimo?

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, pa naj bo to življenje ob zelo prometni cesti, preglasno poslušanje glasbe po slušalkah ali delo v hrupnem okolju, dolgoročno zelo škoduje sluhu. Da tega počasi izgublja, se večina zave šele v starejših letih življenja. A problem je v tem, da marsikdo sploh ne opazi, da slabo sliši. Eden od prvih znakov, da bi bilo dobro obiskati zdravnika, je, če vas kaj preseneti na cesti, ker niste slišali. Ali če se vam ob pogovoru z nekom zdi, da momlja.



Težavo v takih primerih vam lahko zelo hitro pomaga odpraviti slušni aparat. Ta je, pojasnjujejo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), dragocen medicinskotehnični pripomoček, ki osebi z okvaro sluha omogoča normalno življenje in delo. »Pravica do standardnega slušnega aparata izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nov vam brezplačno pripada vsakih šest let. Prav tako imate pravico, da sami izberete dobavitelja in aparat pred nakupom testirate,« razložijo. »V Sloveniji je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od 10 do 12 odstotkov ljudi z okvaro sluha, med njimi ima diagnosticirano okvaro le slaba tretjina, ki ima tudi predpisan slušni aparat,« še povedo na ZDGNS.

Nega in izogibanje hrupu

Eno glavnih pravil, kako že od rane mladosti skrbeti za sluh, je izogibanje hrupu. Počasno izgubljanje sluha v starosti je velikokrat posledica dolgih let bivanja v hrupnem okolju. Samo pomislite, kolikokrat na dan se sprehodite ob zelo prometni cesti ali koliko ste hrupu izpostavljeni, če živite ob prometnici. Potem dodajte še obiske koncertov ali nočnega kluba, kjer je glasba tako glasna, da vam še dlje po odhodu odzvanja v ušesih. Za boljšo predstavo: glasnost glasbe v klubih in na koncertih je primerljiva s hrupom reaktivnega letala. Sluhu ne koristi niti delo v proizvodnji z glasnimi stroji. Vse še dodatno poslabša poslušanje preglasne glasbe – še posebno po slušalkah. Najvišja glasnost na prenosnem predvajalniku namreč povzroča takšen hrup, da je že zelo blizu pragu bolečine (120 dB) in da trajnejša izpostavljenosti lahko povzroči poškodbo sluha. Veste, kdaj je preglasna? Takrat ko jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra.



Da bi zaščitili sluh, strokovnjaki priporočajo, da si predvsem v hrupnih delovnih prostorih v ušesa namestite ušesne čepke. Pri poslušanju glasbe s slušalkami, upoštevajte pravilo 60-60 oziroma, da ne poslušate glasbe z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan.

Če želimo čim dlje ohraniti zdravje ušes, samo izogibanje hrupu ne bo dovolj. Treba jih je tudi ustrezno negovati in paziti, da jih denimo ne poškodujemo pri čiščenju, odstranjevanju ušesnega masla. Pri uporabi vatiranih palčk je zato dobro biti previden, saj si lahko sicer povzročimo težave: namesto da bi ušesno maslo spravili iz sluhovoda, ga potisnemo vanj. Če smo pregrobi, lahko z njimi ranimo steno sluhovoda, zato postane dovzetnejši za okužbe. Strokovnjaki zato svetujejo drugačno čiščenje ušes: uporabimo vlažno krpo in prst, kazalec ali mezinec, in tako odstranimo odvečno ušesno maslo. Nikoli ne uporabljamo ozkega in dolgega predmeta, saj si lahko poškodujemo bobnič.