Halo, se slišimo? Načini, s katerimi lahko izboljšate sluh
Kaj praviš?! Ne slišim te!« Pogosti stavek tistih, ki med pogovorom slabo slišijo sogovornika. Če komunikacija poteka v hrupnem okolju, pri čemer drugi še potiho govori, ni nenavadno, da ga slabo sliši. V nasprotnem je to lahko znak izgube sluha.
Za sluh je treba skrbeti od rane mladosti, eno glavnih pravil pa je izogibanje hrupu. Počasno izgubljanje sluha v starosti je velikokrat posledica dolgih let bivanja v hrupnem okolju. Samo pomislite, kolikokrat na dan se sprehodite ob zelo prometni cesti ali ob njej celo živite, dodajte obiske koncertov ali nočnih klubov, kjer je glasba tako glasna, da vam še po odhodu odzvanja v ušesih. Za boljšo predstavo: glasnost glasbe v klubih in na koncertih je primerljiva s hrupom reaktivnega letala.
Sluhu ne koristi niti delo v proizvodnji z glasnimi stroji. Vse skupaj še dodatno poslabša poslušanje preglasne glasbe, zlasti po slušalkah. Najvišja glasnost na prenosnem predvajalniku povzroča takšen hrup, da je že zelo blizu praga bolečine (120 dB), trajnejša izpostavljenost lahko povzroči poškodbo sluha. Veste, kdaj je preglasna? Ko jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra.
Da bi zaščitili sluh, predvsem v hrupnem delovnem okolju uporabljajte ušesne čepke. Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajte pravilo 60-60: ne poslušajte glasbe z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan. Poleg tega v uho ne drezamo z ozkimi, dolgimi predmeti, saj si lahko poškodujemo bobnič. Tudi pri uporabi vatiranih palčk je potrebna previdnost, če smo pregrobi, lahko z njimi ranimo steno sluhovoda, zato ta postane dovzetnejši za okužbe. Strokovnjaki svetujejo drugačno čiščenje ušes: uporabimo vlažno krpo in prst, kazalec ali mezinec, in tako odstranimo odvečno ušesno maslo.
V primeru prvih znakov izgube sluha je dobro čim prej obiskati zdravnika. Težavo lahko pomaga odpraviti slušni aparat, ki je, kot pojasnjujejo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), dragocen medicinskotehnični pripomoček, ki osebi z okvaro sluha omogoča normalno življenje in delo. »Pravica do standardnega slušnega aparata izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nov vam brezplačno pripada vsakih šest let. Prav tako imate pravico, da sami izberete dobavitelja in aparat pred nakupom testirate,« razložijo.
10–12
odstotkov Slovencev trpi zaradi okvare sluha.
»V Sloveniji je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od 10 do 12 odstotkov ljudi z okvaro sluha, med njimi ima diagnosticirano okvaro le slaba tretjina, ti imajo predpisan slušni aparat,« še povedo na ZDGNS.
