Higiena preprečuje poletne viroze

Poleti so najpogostejše viroze tiste, ki povzročajo prebavne težave oziroma drisko, velikokrat jih spremljajo bolečine v trebuhu in bruhanje. Te težave nastanejo tudi zato, ker poleti več potujemo in smo velikokrat premalo pozorni na higieno. Poleti so pogosta tudi prehladna obolenja, zboleli bomo, če imamo slabšo odpornost. Za tovrstne okužbe smo dovzetnejši še posebno takrat, ko se zunanje temperature spreminjajo. Prav letošnje poletno vreme je tako, zato je prehladnih obolenj več, kot bi jih bilo sicer poleti, ko so temperature bolj umirjene in se čez noč ne spremenijo tudi za več kot 15 ali 20 stopinj.

Razlogi za poletne viroze so sicer zelo različni, pravi magistra farmacije Darja Potočnik Benčič. »Vzrokov je seveda več, od tega, da se v toplejšem okolju hrana hitreje kvari, poleti uživamo takšno, ki je tudi sicer hitreje pokvarljiva, kot na primer sladoled, pa tudi na higieno večkrat pozabimo. Prebavne težave so najpogosteje posledica okužb z virusi, lahko pa gre tudi za bakterijske okužbe. Vendar so slednje pogostejše v bolj eksotičnih krajih, ker so higienski standardi tam praviloma nižji. Zato med potovanji v te kraje svetujemo popotnikom, naj uživajo kuhano sadje in zelenjavo ali ga olupijo ter pijejo samo vodo iz steklenic,« svetuje sogovornica.
 

Umazane roke

Poletne viroze najpogosteje povzročajo tako imenovani enterovirusi. Za kakšne viruse gre? »Poznamo več kot 70 enterovirusov. Najpogosteje zaradi njih obolevajo otroci, lahko pa tudi odrasli. Okužba s temi virusi se prenaša predvsem prek umazanih rok, tudi z neposrednim stikom z umazanimi površinami. Virusi se prenašajo tudi kapljično, torej s kihanjem in kašljanjem,« pove sogovornica. »Enterovirusi po navadi povzročajo blažje zdravstvene težave, kot so povišana temperatura, glavobol, bolečine v žrelu, mišicah in trebuhu ter bruhanje in driska.«

Poleti, ko je veliko več potovanj, so tudi tveganja, da zbolimo za kakšno virozo, večja. Prav tako se drugače prehranjujemo, tudi s hrano, ki je morebiti ne poznamo. Vsekakor je več dejavnikov tveganja in dejansko so poleti tovrstne okužbe pogostejše kot sicer, pravi sogovornica in opozori, da je še kako pomembna higiena.

»Ta je preventiva pri poletnih virozah in preprečevanju obolevanja zaradi enterovirusov. To pomeni bolj pogosto in redno umivanje rok. Tudi uporaba dezinfekcijskih robčkov, ko nimamo dostopa do čiste vode in mila. Prav tako previdnost pri uživanju sadja in zelenjave ni odveč. Še posebno to velja za kraje, kjer je tudi sicer higiena bolj vprašljiva. V takšnih krajih je treba uživati le olupljeno ali kuhano sadje in zelenjavo,« najučinkovitejše ukrepe, kako se izognemo morebitnim težavam, našteje Darja Potočnik Benčič.
 

Pomagajmo si sami

Poletno uživanje ali na dopustu ali doma pogosto prekinejo driska, želodčne težave ali bruhanje. Največkrat se kot posledica okužbe z virusi sočasno pojavita driska in bruhanje, pa tudi napenjanje in tiščanje v želodcu. Vendar so želodčne težave velikokrat lahko posledica uživanja hrane in pijače ter njunih nepravilnih kombinacij, ki jih poskušamo. Še posebno poleti radi poskusimo kaj novega, a smo pri tem, kaj nam škodi ali ne, ljudje precej različni, pravi sogovornica. »Prav za želodčne težave velja, da vsi, ki so bolj 'občutljivi', vedo, katera hrana in pijača jim povzročata težave, in res edini pravi ukrep je, da se tej hrani oziroma živilom izogibamo.«

Če pa se vseeno pregrešimo in imamo želodčne težave, so v lekarnah na voljo nekatera zdravila, s katerimi si lahko pomagamo sami. »To so na primer antacidi, zdravila, ki nevtralizirajo preveč želodčne kisline. Tudi ranitidin, ki pomaga pri stalni bolečini v zgornjem delu želodca (dispepsija), pri preveč želodčne kisline in preprečevanju teh težav. Pantoprazol je učinkovit pri zgagi in refluksu. Pomagajo pa tudi zdravila rastlinskega izvora, ki pospešijo praznjenje želodca in pospešijo prebavo. Slednja so v obliki kapljic, tablet ali čajev,« pove sogovornica.
 

Dovolj tekočine

Zdravljenje druge zelo pogoste poletne težave, driske, bo potekalo precej hitreje, če bomo poleti naredili kuro s probiotiki. Poleg teh je pri driski nujno nadomeščanje tekočine in elektrolitov, pravi Darja Potočnik Benčič. »Za nadomeščanje tekočine uporabimo tudi rehidracijsko sol. V nasprotnem primeru lahko kaj hitro dehidriramo; še posebno hitro se to lahko zgodi pri majhnih otrocih in takrat je potrebna hospitalizacija.«

Dodaja, da je tako kot pri driski tudi pri bruhanju pomembno, da nadomeščamo tekočino in soli: tekočino je treba uživati res počasi, po požirkih, saj vsak večji vnos želodec vzdraži in sproži bruhanje. Niti pri driski niti pri bruhanju niso potrebne posebne diete, še pravi sogovornica. »Bolnik naj uživa to, kar mu prija. Priporočljivo se je izogibati tudi sladki in mastni hrani. Tudi če oboleli kakšen dan ne bo jedel, ne bo hudega, pomembno je, da uživa dovolj tekočine.«