Hipertenzija, tiha ubijalka
Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in napolni s krvjo, potem se skrči, da potisne kri v aorto. »Ko se skrči – to fazo imenujemo sistola –, nastane v žilah potisni ali sistolični krvni tlak. Običajno mu pravimo zgornji krvni tlak. Ko se srce razširi, da se znova napolni s krvjo – diastola –, pa se tlak v žilah manjša,« pojasnjuje Aljoša Danieli, dr. med., zdravnik splošne medicine iz Medicinskega centra Barsos. »Vrednosti krvnega tlaka navedemo z dvema številkama, zgornjo in spodnjo oziroma sistoličnim in diastoličnim tlakom, na primer 120/80.«
Po priporočilih ne sme presegati 130 milimetrov živega srebra sistoličnega tlaka ter 85 milimetrov živega srebra diastoličnega tlaka, pove sogovornik: »Z leti se nekoliko poviša, toda če vam bodo namerili več kot 140 zgornjega in 90 spodnjega tlaka, pomeni, da imate visok krvni tlak. Raziskave so pokazale, da je nad to mejo povišani tlak koristno zdraviti, saj z znižanjem sistoličnega krvnega tlaka za 10 mm Hg in diastoličnega za 5 mm Hg za eno tretjino zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja. Nevarnost zanje začne naraščati, že ko krvni tlak preseže 120/80, zato je optimalni tlak nižji od teh vrednosti.«
Krvni tlak nenehno niha, nadaljuje Danieli: »Zviša se lahko zaradi številnih dejavnikov, kot so bolečina, psihične obremenitve, telesni napor, govorjenje, kajenje, po zaužitju kofeina ali poživljajočih pijačah in obrokih. V takih okoliščinah je normalen fiziološki pojav in nima škodljivih posledic.« Kadar je povišan brez posebnega razloga, gre za hipertenzijo: »Takrat je treba bolnika natančno pregledati in obravnavati celostno. Najprej je treba odkriti vzrok.«
Pa tudi, ali je visok krvni tlak že povzročil škodo in morebitne druge dejavnike tveganja, kajti cilj ni le znižati tlak, ampak podaljšati življenjsko dobo in zmanjšati tveganje za kardiovaskularno obolevnost, česar le z regulacijo tlaka ne bomo dosegli, pravi sogovornik. Vzroka za kronično visok krvni tlak večinoma ni mogoče najti, poudarja: »V 95 odstotkih gre za primarno hipertenzijo. Lahko gre za dedno nagnjenost ali pa je bolnik s slabimi življenjskimi navadami pripomogel k povišanju tlaka.« Le pet odstotkov ljudi ima t. i. sekundarno hipertenzijo, ki je povezana z neko drugo boleznijo: takrat je vzrok za povišan krvni tlak znan.
Veliko tveganje za možgansko kap
Visok krvni tlak ima lahko usodne posledice. Povzroči lahko bolezen srca ali žil, infarkt, možgansko kap, poškodbe in oslabljeno delovanje ledvic, okvare srca, težave z očmi in vidom ter s cirkulacijo krvi, čemur lahko sledi gangrena, ko lahko prizadeti del uda zaradi pomanjkanja kisika in hranil odmre. Vse našteto je lahko smrtno nevarno, nadaljuje Danieli: »Poleg zvišanega holesterola v krvi je zvišan tlak gotovo najnevarnejši pospeševalec procesa ateroskleroze, ki povzroča, da se žile ožijo in lahko tudi zamašijo. Če so žile dlje izpostavljene visokemu krvnemu tlaku, se njihove stene spremenijo, srednja mišična plast žilne stene se zadebeli, notranja pa zatrdi. Taka žila rada poči ali pa v njej nastane krvni strdek, ki jo zamaši. Če se to zgodi v možganskih žilah, pride do ene od oblik možganske kapi. Že samo malo povišan krvni tlak pomeni 1,5-krat večje tveganje za možgansko kap! Če je tlak precej višji, je tako tudi tveganje.«
A le nekaj odstotkov ljudi s povišanim krvnim tlakom se zdravi in stanje redno nadzoruje: »Ker ima lahko dolgotrajna nezdravljena hipertenzija, ki pogosto pri blagem zvišanju poteka brez večjih težav, tako usodne posledice, bolezen imenujemo tudi tiha ubijalka.« Zato je bolje preprečiti kakor zdraviti, poudari sogovornik: »Osnova za zniževanje krvnega tlaka in preprečevanje hipertenzije je zdrav življenjski slog, ki vključuje opustitev kajenja, zmanjšanje čezmerne telesne teže, omejitev pitja alkohola, omejitev uživanja soli na manj kot 6 g na dan, veliko sadja in zelenjave ter prehrano, ki vsebuje veliko prehranskih vlaknin ter malo maščob in holesterola. Pomembna je tudi redna telesna dejavnost, živahna hoja od 30 do 45 minut vsaj trikrat na teden.«
