Hiša Raduha, Luče

Že štiri rodove ženske roke vodijo gostilno Raduha, danes le s to razliko, da se poleg Martine Breznik med lonci suče tudi njen mož Matjaž. Skupaj ustvarjata barvite krožnike, ki kakovost črpajo iz vrhunskih lokalnih sestavin. Iz starih časov je ostala samo jedilnica. Največje spremembe so se zgodile na vrtu, kjer je družina zgradila čudovite lesene hiške, v katerih je lep spoj tradicije, umetelno obdelanega lesa in vrhunskega dizajna. Zato Raduha ni več samo gostilna, poleg kulinaričnega užitka gostu ponuja povezanost z naravo. Vsa družina, tudi trije otroci so vpeti v delo, kar je najpomembneje – v tem uživa.


Začeli smo z osvežilno sadno penino bjana brut iz kleti Mirana Sirka, ki je našemu užitku še bolj odprla pot. Začelo se je s tradicionalno jedjo obrnjenik. Ko so predniki nekoč šli na delo, so jim doma pripravili ajdov močnik. Martina ga je nadgradila s kislo smetano, kuhanimi jajci in ocvirki. Izjemno lepa kombinacija maslenosti, zemeljskih arom ajde in hrustljavosti ocvirkov! Matjaž je specialist za ribje krožnike in že naslednja jed je bila njegova – postrv, hladno dimljena pod 40 stopinjami, obkrožali so jo skutna in avokadova paštetka, češnjevec in melona ter omaka iz limone, medu in oljčnega olja. Konkretnemu zalogaju postrvi so mehkobo in mlečnost dodali avokado in skuta, ravno pravo slanost je dodala postrvja ikra. Mavričeva rebula 2015 je grižljajem dodala okuse rumenega sadja, jabolka, hruške. Ob tem smo jedli kruhove bombice s sipinim črnilom, postrežene na rečnem kamnu.


Gosta juha iz rdeče ptujske čebule z malenkost reduciranega balzamičnega kisa nas je navdušila. Sladko-kisli okusi so se idealno ujeli s Sanctumovim rosejem 2016 in njegovimi lepimi aromami maline in gozdnih jagod. Postrv, tokrat topla, je bila obdana s črnim korenom in črno rižoto iz divjega riža in kremo iz koprive. Reka, gozd, livada – vse se je zlilo v harmonijo. Izvrstni chardonnay 2016 iz kleti Sanctum je podprl krožnik s floralnimi in sadnimi aromami. Vino je bilo mehko, zaokroženo, dolgega sadnega pookusa.


Žlinkrof iz skutnega testa, kuhan v soku rdeče pese, je bil polnjen s skuto in lisičkami. Dodali so mu pečene lisičke in lahko aromatično gobovo peno, posuto s prahom jurčkov in črnih trobent. Izvrstna jed, predstavljena in narejena na moderen način, se je poklonila tradiciji. Kot vsi krožniki je tudi ta združeval kulinarično znanje, tradicijo in izvirnost ter ugajal očem in ustom. V kozarcu se je še enkrat predstavila klet Sanctum, in sicer s sivim pinotom 2016. Vino je kratko macerirano in zorjeno v 225-litrskih sodih. Blagi rdeči odtenki v vinu so prinesli okuse rdečega jabolka in hruške. Bilo je polno, zaokroženo, mehko in se je odlično ujelo z žlinkfori.

Pred glavno jedjo smo usta oprali s sorbetom iz maline in janeževim žganjem. Kos jagenjčka je kreativna kuharica marinirala s timijanom in medom in pečeni sočni kotleti so bili obkroženi z vrtno zelenjavo, narastkom iz cvetače in špinače in kremo korenja, čebule in masla. Krožnik je zažarel s cvetom maslenke, v kozarcu pa idealna kombinacija za k jagenjčku – modri pinot 2015 iz kleti Marjana Simčiča. Arome gozda in drobnih temnih sadežev, borovnice, višnje, so naredile senzacijo v ustih in nas spremljale še dolgo po požirku.

Osvežilna limetina strjenka z borovničevim frapejem je bila posuta z borovnicami in divjimi češnjami. Na vrhu je kraljeval karamelni hrustljavček. Kot pri vseh krožnikih smo uživali v odlični kombinaciji okusov. Polsladki Kozlovićev muškat momjanski 2013 iz hrvaške Istre je dodal arome citrusne skorje, belo vrtnico, belo češnjo in z malenkost grenkobe v pookusu je bil idealen spremljevalec.

Obisk toplo priporočamo, pa naj gre za sprostitev v izbrani nastanitvi ali uživanje v tradicionalnih jedeh, pripravljenih in predstavljenih na sodoben način. Pri njih je namreč tradicija bogastvo, ki ga Martina globoko spoštuje in prenaša na mladi rod.