ZA ZDRAVJE
Hitra hoja, počasno staranje
Hoja zahteva skupno delovanje možganov, srca, pljuč, mišic, kosti; kakršna koli sprememba v hoji odseva tudi na delovanju vseh naštetih.
Odpri galerijo
Kako hitro pa vi hodite? FOTO: Guliver/Getty Images
Nova raziskava univerze Duke je pokazala, da bi lahko bila počasna hoja v 45. letu življenja kazalnik hitrejšega fizičnega pa tudi nevrološkega staranja. Čeprav so raziskave že pokazale povezanost hitrosti hoje in staranja (upočasnjena je običajna za starejše), je ta raziskava naredila korak naprej in proučevala, kaj hitrost hoje razkriva o načinu, hitrosti staranja.
V njej je sodelovalo 900 45-letnikov, pri katerih so spremljali inteligenco, motorične in jezikovne veščine ter nadzorovanje čustev. Izračunali oziroma merili so tudi hitrost hoje pa tudi hitrost njihovega staranja. Hitrost hoje je povezana, so ugotovili, s številnimi telesnimi funkcijami ter 19 različnimi biomarkerji, ki so merili vse, od zdravja zob do krvnega tlaka. Sodelujoči so opravili tudi magnetno resonanco možganov.
Počasna hoja ne pomeni le, da se vam nikamor ne mudi. Izsledki kažejo, da je pri 45-letnikih povezana s slabšimi telesnimi funkcijami in hitrejšim staranjem, kar kaže na hitrejši propad več organov (to so kazali biomarkerji) ter slabše nevrokognitivne funkcije. Pri počasnih je bil volumen možganov manjši, v slabšem stanju so bili tudi zobje, pljuča in imunski sistem. Po drugi strani imajo tisti, ki hitro hodijo, nižje tveganje za razvoj demence, so še sporočili raziskovalci.
Menijo še, da je morda eden od razlogov, da zdravila proti demenci ne delujejo, ker testiranje opravljajo le pri starejši populaciji, ko je bolezen že potrjena. Zato znanstveniki pravijo, da bi bilo merjenje dobro opraviti tudi pri mlajših, že pri otrocih, saj bi bil izračun odličen način za preprečevanje bolezni, povezanih s staranjem, pravijo še, da so že v otroštvu opazni znaki, kdo bo pozneje v življenju hodil počasneje.
Cilj naj torej ne bo samo doseči tistih famoznih 10.000 korakov na dan (ki je ne nazadnje pogruntavščina marketinške kampanje za pedometer), ampak hitrejša hoja. Raziskava, ki so jo opravili v Veliki Britaniji, je namreč pokazala, da tisti, ki hitro hodijo, živijo dlje.
Obstaja namreč razlog, da uspešni ljudje vselej pravijo, da so redno telesno dejavni, torej vsak dan. Gibanje namreč ne le ohranja telesno moč, koristi tudi umu. Raziskovalci z univerz Yale in Oxford pravijo, da se telesno dejavni počutijo bolje v primerjavi s tistimi, ki samo sedijo.
V njej je sodelovalo 900 45-letnikov, pri katerih so spremljali inteligenco, motorične in jezikovne veščine ter nadzorovanje čustev. Izračunali oziroma merili so tudi hitrost hoje pa tudi hitrost njihovega staranja. Hitrost hoje je povezana, so ugotovili, s številnimi telesnimi funkcijami ter 19 različnimi biomarkerji, ki so merili vse, od zdravja zob do krvnega tlaka. Sodelujoči so opravili tudi magnetno resonanco možganov.
Hitrost hoje je lahko dober kazalnik stanja naših možganov pa tudi biološke starosti.
Počasna hoja ne pomeni le, da se vam nikamor ne mudi. Izsledki kažejo, da je pri 45-letnikih povezana s slabšimi telesnimi funkcijami in hitrejšim staranjem, kar kaže na hitrejši propad več organov (to so kazali biomarkerji) ter slabše nevrokognitivne funkcije. Pri počasnih je bil volumen možganov manjši, v slabšem stanju so bili tudi zobje, pljuča in imunski sistem. Po drugi strani imajo tisti, ki hitro hodijo, nižje tveganje za razvoj demence, so še sporočili raziskovalci.
Menijo še, da je morda eden od razlogov, da zdravila proti demenci ne delujejo, ker testiranje opravljajo le pri starejši populaciji, ko je bolezen že potrjena. Zato znanstveniki pravijo, da bi bilo merjenje dobro opraviti tudi pri mlajših, že pri otrocih, saj bi bil izračun odličen način za preprečevanje bolezni, povezanih s staranjem, pravijo še, da so že v otroštvu opazni znaki, kdo bo pozneje v življenju hodil počasneje.
Cilj naj torej ne bo samo doseči tistih famoznih 10.000 korakov na dan (ki je ne nazadnje pogruntavščina marketinške kampanje za pedometer), ampak hitrejša hoja. Raziskava, ki so jo opravili v Veliki Britaniji, je namreč pokazala, da tisti, ki hitro hodijo, živijo dlje.
Obstaja namreč razlog, da uspešni ljudje vselej pravijo, da so redno telesno dejavni, torej vsak dan. Gibanje namreč ne le ohranja telesno moč, koristi tudi umu. Raziskovalci z univerz Yale in Oxford pravijo, da se telesno dejavni počutijo bolje v primerjavi s tistimi, ki samo sedijo.
