GIBANJE
Hoja sprošča in krepi
Je varna in poceni vadba, s katero lahko zmanjšamo telesno maščobo, krepimo mišice, povečamo vzdržljivost; ima tudi ugodne čustvene vplive, blaži stres, izboljša učno uspešnost
Odpri galerijo
V zadnjem času je vse bolj priljubljena nordijska hoja. FOTO: Pershinghks/Getty Images
Gibanje je pomembno za vse, še posebno za tiste, ki se spopadajo s kakršno koli kronično boleznijo; tako bodo lažje prenašali tegobe, ki jih lahko takšna bolezen prinese. Pomembno je za splošno telesno pripravljenost, s športom pomagamo obvladovati stres in laže zmoremo vsakodnevne napore.
Redna vadba pomaga vzdrževati primerno telesno težo, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze, stabilizira holesterol, preprečuje osteoporozo. Za ljudi s sladkorno boleznijo na primer je gibanje izjemno pomembno pri ohranjanju dobre samopodobe, saj lahko pri športu pokažejo, da zmorejo toliko kot vrstniki ali celo več.
Ena od najbolj razširjenih in tudi najbolj priljubljenih oblik gibanja je hoja. Znano je, da hitrejša hoja krepko poveča srčni utrip, prav tako je aktivnih oziroma vključenih več kot 200 kosti našega telesa in vseh 600 mišic, ki sestavljajo naš mišični sistem. Z njo bomo razgibali telo, pospešili prekrvitev in znižali krvni tlak, se naužili svežega zraka in se sprostili, pravijo trenerji, ki hojo oziroma gibanje na prostem priporočajo tudi v jesenskih dneh. Tako bomo svoje telo in imunski sistem okrepili, da se bo lažje uprlo jesenskim virusom.
Redna vadba in skrb za telesno vzdržljivost nista pomembni samo za krepitev mišic, temveč imata tudi ugodne čustvene vplive, zmanjšujeta raven stresa in njegov škodljiv vpliv na celoten organizem. Veliko raziskav dokazuje, da je telesna nedejavnost pogubna za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in posameznika, a na žalost v naši družbi še vedno obstaja skupina otrok in mladostnikov, ki se zaradi pomanjkanja gibanja srečuje s povečanimi zdravstvenimi tveganji, debelostjo in slabšo učno uspešnostjo. To se je še posebno pokazalo v času koronavirusa, ko so ugotovili upad gibalnih sposobnosti pri slovenskih otrocih in vse več debelosti, kot smo že poročali.
Hoja je naravna oblika gibanja in primerna za vse, hoditi bi morali vsak dan. Če doslej nismo bili aktivni, začnemo postopoma – tako bomo uspešno začeli spreminjati nezdrave navade in razvade, saj se bo naše telo zaradi vsakodnevne telesne dejavnosti začelo drugače obnašati. Kakšno hitrost bomo ubrali, je odvisno od naše starosti, kondicijske pripravljenosti in tudi razloga, zakaj smo šli hodit; lagoden ritem bo dovolj za tiste, ki bi se na sprehodu radi duševno spočili ali o čem dobro premislili.
Za tiste, ki želijo doseči kaj več, pa je priporočljiva pospešena hoja. Pri počasni znaša hitrost okrog tri kilometre na uro, pri tekoči, bolj ritmični pet, pri hitri oziroma živahni hoji pa vsaj 6,5 kilometra na uro.
Kineziologi še svetujejo, da se na hojo pripravimo: tako kot pred vsako drugo telesno dejavnostjo se prej ogrejemo, ob koncu pa ohladimo in umirimo srčni utrip. Zato vedno začnemo s petminutno počasno hojo ter raztezanjem mišic in sklepov, enako ponovimo po koncu vadbe. Tako se bomo zavarovali pred morebitnimi poškodbami med vadbo in mišično utrujenostjo po njej, ki marsikoga odvrne, da bi vztrajal pri rednem vsakodnevnem gibanju.
S počasnim sprehodom se bomo sprostili in nadihali, z intenzivnim pa tudi krepili telo in kondicijo. FOTO: Mike Watson/Images Getty Images
Redna vadba pomaga vzdrževati primerno telesno težo, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze, stabilizira holesterol, preprečuje osteoporozo. Za ljudi s sladkorno boleznijo na primer je gibanje izjemno pomembno pri ohranjanju dobre samopodobe, saj lahko pri športu pokažejo, da zmorejo toliko kot vrstniki ali celo več.
Pogubna nedejavnost
Ena od najbolj razširjenih in tudi najbolj priljubljenih oblik gibanja je hoja. Znano je, da hitrejša hoja krepko poveča srčni utrip, prav tako je aktivnih oziroma vključenih več kot 200 kosti našega telesa in vseh 600 mišic, ki sestavljajo naš mišični sistem. Z njo bomo razgibali telo, pospešili prekrvitev in znižali krvni tlak, se naužili svežega zraka in se sprostili, pravijo trenerji, ki hojo oziroma gibanje na prostem priporočajo tudi v jesenskih dneh. Tako bomo svoje telo in imunski sistem okrepili, da se bo lažje uprlo jesenskim virusom.
Hoja je primerna za vse generacije, zanjo potrebujemo le primerno obutev.
Redna vadba in skrb za telesno vzdržljivost nista pomembni samo za krepitev mišic, temveč imata tudi ugodne čustvene vplive, zmanjšujeta raven stresa in njegov škodljiv vpliv na celoten organizem. Veliko raziskav dokazuje, da je telesna nedejavnost pogubna za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in posameznika, a na žalost v naši družbi še vedno obstaja skupina otrok in mladostnikov, ki se zaradi pomanjkanja gibanja srečuje s povečanimi zdravstvenimi tveganji, debelostjo in slabšo učno uspešnostjo. To se je še posebno pokazalo v času koronavirusa, ko so ugotovili upad gibalnih sposobnosti pri slovenskih otrocih in vse več debelosti, kot smo že poročali.
Začnimo postopoma
Hoja je naravna oblika gibanja in primerna za vse, hoditi bi morali vsak dan. Če doslej nismo bili aktivni, začnemo postopoma – tako bomo uspešno začeli spreminjati nezdrave navade in razvade, saj se bo naše telo zaradi vsakodnevne telesne dejavnosti začelo drugače obnašati. Kakšno hitrost bomo ubrali, je odvisno od naše starosti, kondicijske pripravljenosti in tudi razloga, zakaj smo šli hodit; lagoden ritem bo dovolj za tiste, ki bi se na sprehodu radi duševno spočili ali o čem dobro premislili.
Hodimo lahko kjer koli in kadar koli.
Za tiste, ki želijo doseči kaj več, pa je priporočljiva pospešena hoja. Pri počasni znaša hitrost okrog tri kilometre na uro, pri tekoči, bolj ritmični pet, pri hitri oziroma živahni hoji pa vsaj 6,5 kilometra na uro.
Kineziologi še svetujejo, da se na hojo pripravimo: tako kot pred vsako drugo telesno dejavnostjo se prej ogrejemo, ob koncu pa ohladimo in umirimo srčni utrip. Zato vedno začnemo s petminutno počasno hojo ter raztezanjem mišic in sklepov, enako ponovimo po koncu vadbe. Tako se bomo zavarovali pred morebitnimi poškodbami med vadbo in mišično utrujenostjo po njej, ki marsikoga odvrne, da bi vztrajal pri rednem vsakodnevnem gibanju.
