Holesterol je nujen, a tudi škodljiv

Tako kot v začetku ne čutimo zvišanih vrednosti krvnega tlaka in sladkorja, saj tega ne spremlja bolečina, niti zvišanega holesterola sprva ne zaznamo. Največkrat ga odkrijejo naključno, ko smo zdravnika obiskali zaradi drugih zdravstvenih težav. Zato zdravniki opozarjajo, da je treba holesterol preventivno spremljati in ga začeti zniževati, če je previsok. Zgornje dopustne meje holesterola v krvi so se v preteklosti spreminjale, nekoč je kot meja veljala vrednost 6,7 mmol/l, pozneje 6,1, še ne tako davno 5,7, zdaj že kar nekaj časa velja, da je najvišja mejna vrednost skupnega holesterola v krvi 5,0 mmol/l ali manj. Vrednosti LDL (slabega holesterola) naj bi bile manj kot 3 mmol/l, dobrega HDL več kot 1,3 mmol/l za ženske oziroma več kot 1,1 mmol/l za moške, trigliceridov pa manj kot 1,7 mmol/l.


Treba je vedeti, da ima holesterol v telesu pomembno vlogo. Voskasta snov je sestavni del telesnih tkiv, holesterol je nujen za nastajanje žolčnih kislin, ki so v pomoč pri presnovi maščob, pomemben je za normalno prepustnost celične ovojnice. Največ ga najdemo v živčevju in jetrih. Naše telo si ga zagotavlja s tvorbo v jetrih, le slabo tretjino potreb po holesterolu vnašamo s hrano. Najdemo ga v hrani izključno živalskega izvora. V osnovi ni nevaren in ga naše telo nujno potrebuje, saj je sestavina celičnih membran, iz njega pa se sintetizirajo žolčne kisline, hormoni ter vitamin D. Težava nastane, če presežek holesterola ostaja v naši krvi.

Zvišanega zdravimo

Številne raziskave so potrdile, da zvišane vrednosti holesterola v krvi pomenijo znatno večjo ogroženost za nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov ateroskleroze, bolezni žilne stene, ki je v ozadju najštevilnejših vzrokov smrtnosti v razvitem svetu. Prav tako raziskave kažejo, da zdravljenje zvišanih vrednosti maščob učinkovito zmanjša pojavnost koronarnih dogodkov ter možganskih kapi in periferne žilne bolezni. Zvišan holesterol v krvi je le eden od glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, pravijo zdravniki, kar pomeni, da je treba v odločitvah o zdravljenju tega stanja upoštevati tudi morebiti sočasno prisotne druge dejavnike, kot so na primer kajenje, zvišan krvni tlak ali sladkorna bolezen.

Zvišan holesterol je treba zdraviti, opozarjajo zdravniki in svetujejo, da poskušamo najprej vrednost zmanjšati brez zdravil: s prehrano in gibanjem. Osnovni prehranski ukrep je zmanjšanje skupnih maščob v prehrani in omejitev vnosa škodljivih nasičenih maščobnih kislin. Slednje so tiste, ki so na sobni temperaturi v trdnem stanju. Veliko jih vsebujejo mastno meso in predelani mesni izdelki, so v polnomastnem mleku, smetani, maslu in sirih; nasičene so tudi svinjska maščoba, ocvirki in goveji loj. Teh maščob naj ne bi zaužili več kot 7 odstotkov energijskih potreb na dan. Delež maščob v prehrani naj bi sicer zavzemal 30 odstotkov energijskega vnosa na dan. To naj bi bile nenasičene maščobne kisline, ki so pri sobni temperaturi večinoma v tekočem stanju. Največ jih je v oljih (repično, sončnično, oljčno), oreških in semenih, avokadu ter v mastnih ribah. Slednje vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3 in bi jih morali jesti najmanj enkrat na teden. Prehranski strokovnjaki svetujejo tudi čim pogostejše uživanje zelenjave, stročnic, polnozrnatih izdelkov (kruh in testenine), sadja in posnetih mlečnih izdelkov. Te maščobe so do našega srca prijazne in z njihovim uživanjem zmanjšamo dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih zapletov.