TEDEN HOMEOPATIJE
Homeopatija in prebava
Teden homeopatije je namenjen ozaveščanju javnosti o načinu zdravljenja, ki ga je postavil dr. Samuel Hahnemann.
Odpri galerijo
Zdravnik je temeljni nosilec homeopatskega zdravljenja in edini usposobljen za zdravljenje ljudi in predpisovanje zdravil. FOTO: Guliver/Getty Images
Letos že petnajsto leto zapored zaznamujemo svetovni teden homeopatije, ki se začenja na današnji dan. Desetega aprila je bil namreč rojen njen utemeljitelj dr. Samuel Hahnemann, letos od njegovega rojstva mineva 264 let.
Svetovni teden homeopatije je namenjen globalnemu ozaveščanju javnosti o tej vedi, razbliniti želi zmotno prepričanje o njej in s številnimi predavanji in dogodki javnosti približati to obliko alternativne medicine kot učinkovit in varen način zdravljenja, je povedala Irena Gorišek, dr. med., predsednica Slovenskega homeopatskega društva.
»V tem projektu vsako leto sodeluje več kot 40 držav z vsega sveta. Vsako leto je tudi določena vodilna tema, ki daje poudarek tednu in na katero se lahko vežejo predavanja in javne predstavitve. Letos je poudarek na zdravljenju prebavnih težav s pomočjo homeopatije.
Tudi v Sloveniji se bomo posvetili tej temi. Ker zaznamujemo 200. obletnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja, ki je tudi zdravil s homeopatijo, bomo predavanje posvetili tudi slovenskim misijonarjem in tej dejavnosti.«
Pri nas, ne glede na prizadevanje homeopatskega društva, ki poteka že 20 let, homeopatija še vedno ni priznana kot zdravstvena dejavnost. Sogovornica pravi, da jo nekateri zakoni in podzakonski predpisi sicer že uvrščajo v zdravstveno dejavnost, po drugi strani pa je še vedno uvrščena tudi v zdravilsko dejavnost.
»Zdravniku, ki je temeljni nosilec homeopatskega zdravljenja in edini usposobljen za zdravljenje ljudi in predpisovanje zdravil, pa po zakonu o zdravniški službi še vedno grozi odvzem ali neizdaja licence. Slovenija je tako edina članica EU, ki diskriminira zdravnika le zato, ker ima dodatno znanje iz homeopatije, in ga spremeni v zdravilca ter ga na ta način izključi iz medicine oziroma zdravstvene dejavnosti,« je kritična Goriškova.
Poudarja, da homeopatija sloni na trdnih načelih, ki so določeni že več kot 200 let in se ne spreminjajo. »Homeopatsko zdravljenje je zdravljenje z zdravili, ki so pripravljena po natančno določenem postopku, ki ga določa Evropska farmakopeja. Preizkus homeopatskega zdravila je opravljen na zdravih ljudeh po protokolu, ki zagotavlja sledljivost in je osnova za določanje simptomov homeopatskega zdravila. Zdravimo po načelu podobnosti: z zdravilom, ki v preizkusu na zdravih ljudeh povzroča podobne simptome in znake, kot jih ima bolnik. Iz tega sledi, da pri homeopatskem zdravljenju vedno uporabimo le eno zdravilo, ki v svoji sliki najbolje posname pacientove simptome.«
S homeopatijo lahko zdravimo tako akutne kot kronične bolezni, poškodbe in nekatera stanja po poškodbah, pravi Goriškova. »Ko jo primerjamo s konvencionalno medicino, vidimo, da je še posebno dragocena pri kroničnih nenalezljivih boleznih, pri ponavljajočih se vnetjih (zmanjšana raba antibiotikov), pri določenih bolečinskih stanjih, pri boleznih, kjer se kot glavni razlog omenja alergijo, pri psihičnih težavah in kot podporno zdravljenje pri težjih boleznih, kjer je nujno tudi zdravljenje s konvencionalno medicino.«
Homeopatija je lahko učinkovita prva pomoč v urgentnih stanjih, še pred prihodom reševalne ekipe, seveda pa je nujno res dobro poznavanje homeopatskih zdravil in urgentnih stanj, pravi Goriškova in poudari, da homeopatija nikakor ne more nadomestiti kirurškega zdravljenja niti povrniti zdravja takrat, ko so tkiva in organi že nepopravljivo okvarjeni. »Če se ozremo v zgodovino, lahko najdemo podatke o uspešnem homeopatskem zdravljenju epidemičnih bolezni, kot so kolera, tifus, tudi škrlatinka, oslovski kašelj, gripa, tudi nekaterih akutnih bakterijskih bolezni (pljučnica), in vidimo, da se s homeopatijo pravzaprav lahko zdravi večina bolezni, le da se z razvojem konvencionalne medicine in odkritjem antibiotikov in seveda vseh drugih učinkovitih zdravil nabor bolezni, ki jih danes zdravimo s homeopatijo, zmanjša,« še pove Irena Gorišek.
Zdravnik je temeljni nosilec homeopatskega zdravljenja in edini usposobljen za zdravljenje ljudi in predpisovanje zdravil. FOTO: Guliver/Getty Images
Svetovni teden homeopatije je namenjen globalnemu ozaveščanju javnosti o tej vedi, razbliniti želi zmotno prepričanje o njej in s številnimi predavanji in dogodki javnosti približati to obliko alternativne medicine kot učinkovit in varen način zdravljenja, je povedala Irena Gorišek, dr. med., predsednica Slovenskega homeopatskega društva.
»V tem projektu vsako leto sodeluje več kot 40 držav z vsega sveta. Vsako leto je tudi določena vodilna tema, ki daje poudarek tednu in na katero se lahko vežejo predavanja in javne predstavitve. Letos je poudarek na zdravljenju prebavnih težav s pomočjo homeopatije.
Slovenskemu zdravniku, ki je temeljni nosilec homeopatskega zdravljenja in edini usposobljen za zdravljenje ljudi in predpisovanje zdravil, še vedno grozi odvzem ali neizdaja licence.
Tudi v Sloveniji se bomo posvetili tej temi. Ker zaznamujemo 200. obletnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja, ki je tudi zdravil s homeopatijo, bomo predavanje posvetili tudi slovenskim misijonarjem in tej dejavnosti.«
Homeopatija pri nas
Pri nas, ne glede na prizadevanje homeopatskega društva, ki poteka že 20 let, homeopatija še vedno ni priznana kot zdravstvena dejavnost. Sogovornica pravi, da jo nekateri zakoni in podzakonski predpisi sicer že uvrščajo v zdravstveno dejavnost, po drugi strani pa je še vedno uvrščena tudi v zdravilsko dejavnost.
»Zdravniku, ki je temeljni nosilec homeopatskega zdravljenja in edini usposobljen za zdravljenje ljudi in predpisovanje zdravil, pa po zakonu o zdravniški službi še vedno grozi odvzem ali neizdaja licence. Slovenija je tako edina članica EU, ki diskriminira zdravnika le zato, ker ima dodatno znanje iz homeopatije, in ga spremeni v zdravilca ter ga na ta način izključi iz medicine oziroma zdravstvene dejavnosti,« je kritična Goriškova.
Brezplačna predavanja
Ob svetovnem tednu homeopatije lahko v petek, 19. aprila, ob 18. uri v upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi 2 v Ljubljani obiščete dve predavanji o homeopatiji: Irena Gorišek, dr. med., predsednica Slovenskega homeopatskega društva, bo govorila o homeopatiji pri prebavnih težavah, dr. Nena Židov, muzejska svetnica iz Slovenskega etnografskega muzeja, pa o homeopatiji in slovenskih misijonarjih. Letos zaznamujemo 200. obletnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja (1819–1858), ki je homeopatijo ponesel tudi v Afriko.
Ob svetovnem tednu homeopatije lahko v petek, 19. aprila, ob 18. uri v upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi 2 v Ljubljani obiščete dve predavanji o homeopatiji: Irena Gorišek, dr. med., predsednica Slovenskega homeopatskega društva, bo govorila o homeopatiji pri prebavnih težavah, dr. Nena Židov, muzejska svetnica iz Slovenskega etnografskega muzeja, pa o homeopatiji in slovenskih misijonarjih. Letos zaznamujemo 200. obletnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja (1819–1858), ki je homeopatijo ponesel tudi v Afriko.
Poudarja, da homeopatija sloni na trdnih načelih, ki so določeni že več kot 200 let in se ne spreminjajo. »Homeopatsko zdravljenje je zdravljenje z zdravili, ki so pripravljena po natančno določenem postopku, ki ga določa Evropska farmakopeja. Preizkus homeopatskega zdravila je opravljen na zdravih ljudeh po protokolu, ki zagotavlja sledljivost in je osnova za določanje simptomov homeopatskega zdravila. Zdravimo po načelu podobnosti: z zdravilom, ki v preizkusu na zdravih ljudeh povzroča podobne simptome in znake, kot jih ima bolnik. Iz tega sledi, da pri homeopatskem zdravljenju vedno uporabimo le eno zdravilo, ki v svoji sliki najbolje posname pacientove simptome.«
Dragocena pri kroničnih boleznih
S homeopatijo lahko zdravimo tako akutne kot kronične bolezni, poškodbe in nekatera stanja po poškodbah, pravi Goriškova. »Ko jo primerjamo s konvencionalno medicino, vidimo, da je še posebno dragocena pri kroničnih nenalezljivih boleznih, pri ponavljajočih se vnetjih (zmanjšana raba antibiotikov), pri določenih bolečinskih stanjih, pri boleznih, kjer se kot glavni razlog omenja alergijo, pri psihičnih težavah in kot podporno zdravljenje pri težjih boleznih, kjer je nujno tudi zdravljenje s konvencionalno medicino.«
S homeopatijo lahko zdravimo tako akutne kot kronične bolezni, poškodbe in nekatera stanja po poškodbah.
Homeopatija je lahko učinkovita prva pomoč v urgentnih stanjih, še pred prihodom reševalne ekipe, seveda pa je nujno res dobro poznavanje homeopatskih zdravil in urgentnih stanj, pravi Goriškova in poudari, da homeopatija nikakor ne more nadomestiti kirurškega zdravljenja niti povrniti zdravja takrat, ko so tkiva in organi že nepopravljivo okvarjeni. »Če se ozremo v zgodovino, lahko najdemo podatke o uspešnem homeopatskem zdravljenju epidemičnih bolezni, kot so kolera, tifus, tudi škrlatinka, oslovski kašelj, gripa, tudi nekaterih akutnih bakterijskih bolezni (pljučnica), in vidimo, da se s homeopatijo pravzaprav lahko zdravi večina bolezni, le da se z razvojem konvencionalne medicine in odkritjem antibiotikov in seveda vseh drugih učinkovitih zdravil nabor bolezni, ki jih danes zdravimo s homeopatijo, zmanjša,« še pove Irena Gorišek.
