Hormonsko neravnovesje krivo težav z jajčniki

Delovanje jajčnikov uravnava žleza hipofiza, ki leži v možganih. Ko se jajčniki v puberteti prebudijo, začnejo izločati hormone in pojavijo se zunanji spolni znaki, značilni za ženske, ki se odražajo z žensko postavo in rastjo dojk. Še prej se pojavi dlakavost kot znak delovanja hormona nadledvične žleze. Kot pravi Ksenija Šelih Martinec, specialistka ginekologije in porodništva iz medicinskega centra Kalliste, se delovanje jajčnika po dveh do treh letih ustali, pojavijo se ovulacije in z njimi progesteron. »Ženske imamo dva spolna hormona, estrogen in testosteron, in najbolje se počutimo, če sta v ravnovesju. Z nastopom ovulacije ženska postane plodna. Ker so okoli hipofize centri za čustvovanje, ženske ob različnih čustvih hitro reagiramo s spremembo menstrualnega ciklusa.«

Vzroki težav

Težave, ki se najpogosteje pojavijo pri delovanju jajčnikov, so povezane s hormonskim neravnovesjem, pojasni sogovornica. »Od blagega neravnovesja, ki se začne postopoma že po 25. letu, to je zmeren upad progesterona, pa vse do pomembnejših hormonskih motenj, ki imajo za posledico spremembe v počutju, neredne menstrualne cikluse in seveda težave pri zanositvi,« pravi sogovornica in dodaja, da so ena od bolj znanih motenj policistični jajčniki.



Na jajčniku se lahko razvijejo tudi ciste in tumorji, benigni in maligni. »Jajčnik načeloma deluje tako, da tvori ciste. Takšnim cistam rečemo funkcionalne, pojavijo se v ciklusu kot posledica delovanja hormonov in po menstruaciji zginejo. Niso prave ciste, niso nevarne in ne potrebujejo zdravljenja. Ko jo opazimo in naredimo ultrazvočno kontrolo po menstruaciji, je po navadi ne vidimo več,« pojasni Šelih Martinčeva in dodaja, da prave ciste ostanejo celotni ciklus in z menstruacijo ne izginejo. Znane so teratogene ciste, endometriomi in druge, ki jih zdravijo z operativno terapijo. Rakave spremembe na jajčniku so redke, njihovo zdravljenje pa zelo kompleksno in ne vedno uspešno.

Ko jajčniki nehajo delovati

Z delovanjem jajčnikov je povezana tudi menopavza; ko v njih ni več zaloge jajčec, prenehajo delovati. Temu pravimo atrofija jajčnikov. Ženska izgubi menstruacijo, začne se menopavza. Pri Slovenkah ta nastopi povprečno v 52., 53. letu starosti, pri nekaterih že prej. Pri ženskah, mlajših od 45 let, prezgodnja atrofija jajčnikov označuje konec ovulacije in krčenje jajčnikov. Ne poznamo jasnih razlogov za nastanek zgodnje menopavze.

Menopavza pomeni izgubo delovanja jajčnikov in seveda izgubo estrogena in progesterona, pojasni sogovornica: »Oba hormona imata v telesu številne pomembne naloge, in ko njuno delovanje preneha, žensko telo ne deluje več popolno. Pojavijo se bolezni, vezane na menopavzo, kot so večje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, osteoporoza, motnje spomina, izguba kolagena, upočasnitev metabolizma, upad libida, boleči spolni odnosi, urinska inkontinenca. Kot najbolj moteča težava so oblivi, valunge, slabo spanje, utrujenost, zato je ženska v pomenopavznem obdobju bolj ogrožena, še posebno v primeru prezgodnje menopavze.«

Kaj je narobe?

Ob pojavu kakršnih koli težav je treba obiskati ginekologa, da bo ugotovil, kaj je narobe. Pri takih preiskavah je pogosto potreben ultrazvok, tudi hormonska testiranja. Je pa seveda pomembno, v katerem življenjskem obdobju je posameznica, ali želi zanositi, morda kontracepcijo ali želi blažiti menopavzne težave, pravi Ksenija Šelih Martinec. »Danes znamo pomagati. Kolegi, ki se ukvarjajo z neplodnostjo, povejo, da se da pomagati skoraj vsakemu paru. Hormonska neravnovesja poskušamo urediti s hormonsko terapijo, svetujemo kontracepcijske metode parom, ki še ne želijo zanositve. Simptome menopavze znamo dobro zdraviti. Neinvazivno in uspešno zdravimo urinsko inkontinenco, težave v spolnosti. Z minimalno invazivno kirurgijo so tudi operacije manj naporne,« pojasni sogovornica in svetuje, da je zelo pomembno, da se ženska posluša in se zaveda, da lahko z zdravim življenjskim slogom pomaga delovanju jajčnikov in v primeru težav poišče pomoč.