PREVENTIVA
Hrana naj bo zdravilo
Kako bomo kos morebitni okužbi z novim koronavirusom, je odvisno tudi od življenjskega sloga; debelost in uživanje alkohola nam zagotovo nista v prid
Odpri galerijo
Kako je že rekel Hipokrat? Hrana naj bo tvoje zdravilo in tvoje zdravilo naj bo hrana, kajne? Kako pomembna je trditev antičnega zdravnika, se dobro zavedajo pri projektu Gaster Felix, ki so ga v okviru Društva študentov medicine Slovenije pred osmimi leti zasnovali na ljubljanski medicinski fakulteti. Njihov namen sta ozaveščanje o pomenu zdravega življenjskega sloga in izobraževanje o boleznih, povezanih s prehrano. Ugotavljajo namreč, da (bodoči) zdravniki kljub obsežnemu znanju biokemije in drugih naravoslovnih ved premalo vedo o klinični prehrani in s prehrano povezanih gastrointestinalnih motnjah. Kar je za zdravega človeka primerna hrana, je namreč za nekatere bolnike povsem odsvetovano (npr. ledvične bolezni, nekatere vrste raka, laktozna intoleranca). Zdajšnja vodja projekta Nina Vrabec pravi, da je poslanstvo članov projekta tudi razbijanje mitov o prehrani, prehranskih dopolnilih in boleznih prebavil.
Cilj članov projekta je še izobraževanje osnovnošolcev, dijakov, študentov in širše javnosti o klinični prehrani in prebavnih organih, kar pa je zaradi koronakrize nekoliko osiromašeno. Prejšnja leta so pripravili številne delavnice o zdravi prehrani, motnjah hranjenja in pogostejših boleznih prebavil (zlasti diabetesu, celiakiji, raku na črevesju) in druge dogodke.
Čeprav smo postavljeni pred mnoge izzive (dostop do hrane, finančne omejitve), lahko vseeno sestavimo tri zdrave obroke; v vsakem naj bodo beljakovinska in ogljikohidratna živila, zelenjava oziroma sadje, kakovostne maščobe in tekočine. Pomembno je, da nakupovanje in pripravo hrane načrtujemo ter da smo vsaj zmerno telesno aktivni. Telesna dejavnost in zdrava prehrana sta namreč ključni pri vzdrževanju močnega imunskega sistema. »Pri projektu podpiramo sporočilo NIJZ, ki nas opominja, da upoštevanje priporočil zdravega prehranjevanja dolgoročno preprečuje tako razvoj podhranjenosti kot čezmerne hranjenosti ter uspešno preprečuje ali obvladuje nekatere kronične bolezni.« Nina Vrabec opozori še na pomen vitamina D v boju proti virusu sars-cov-2. »Vitamin D ima zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, vendar kar 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije jeseni in pozimi z njim ni zadostno preskrbljenih. Z vitaminom D so bogata zlasti živila živalskega izvora – ribje olje, ribe, jajca, mlečni izdelki. Žal ga samo s hrano in izpostavljenostjo sončnim žarkom telo ne more tvoriti dovolj, zato strokovnjaki v preventivne namene svetujejo dodajanje vitamina D3.«
Po družabnih omrežjih krožijo razne šale o povečanju teže med epidemijo, kar je na prvi pogled sicer smešno, a bi nas v resnici moralo skrbeti.
Cilj članov projekta je še izobraževanje osnovnošolcev, dijakov, študentov in širše javnosti o klinični prehrani in prebavnih organih, kar pa je zaradi koronakrize nekoliko osiromašeno. Prejšnja leta so pripravili številne delavnice o zdravi prehrani, motnjah hranjenja in pogostejših boleznih prebavil (zlasti diabetesu, celiakiji, raku na črevesju) in druge dogodke.
Naj bo pestra
Na decembrskem kongresu o debelosti, ki bo letos potekal prek interneta, bodo govorili o zapletih, če se debelosti pridruži še covid-19; znano je namreč, da je čezmerna telesna teža povezana s težjim potekom bolezni. Prav tako prek družabnih omrežij opozarjajo, da alkohol slabi sposobnost organizma v boju proti novemu koronavirusu in da je kljub epidemiji treba skrbeti za uravnoteženo prehrano in dovolj gibanja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj tudi med razsajanjem nove virusne bolezni skrbimo za pestro, zdravo in redno prehranjevanje, poudarja Nina Vrabec.Čim manj pregrehTudi med epidemijo je treba skrbeti, da v telo vnesemo toliko raznovrstnih hranil, kot jih glede na starost in fizično dejavnost potrebujemo. Izogibamo se sladkim, mastnim in slanim prigrizkom. Ker smo več časa doma, mnogi več kuhajo in pečejo ter tako pojedo več kot pred epidemijo, gibajo pa se manj. Nič presenetljivega torej, da po družabnih omrežjih krožijo razne šale o povečanju teže med epidemijo, kar je na prvi pogled sicer smešno, a bi nas v resnici moralo skrbeti. Marsikdo se k prenajedanju, sladkarijam in alkoholu zateče tudi zaradi stiske in negotovosti, toda študentje medicine opozarjajo, da to ni rešitev.
Čeprav smo postavljeni pred mnoge izzive (dostop do hrane, finančne omejitve), lahko vseeno sestavimo tri zdrave obroke; v vsakem naj bodo beljakovinska in ogljikohidratna živila, zelenjava oziroma sadje, kakovostne maščobe in tekočine. Pomembno je, da nakupovanje in pripravo hrane načrtujemo ter da smo vsaj zmerno telesno aktivni. Telesna dejavnost in zdrava prehrana sta namreč ključni pri vzdrževanju močnega imunskega sistema. »Pri projektu podpiramo sporočilo NIJZ, ki nas opominja, da upoštevanje priporočil zdravega prehranjevanja dolgoročno preprečuje tako razvoj podhranjenosti kot čezmerne hranjenosti ter uspešno preprečuje ali obvladuje nekatere kronične bolezni.« Nina Vrabec opozori še na pomen vitamina D v boju proti virusu sars-cov-2. »Vitamin D ima zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, vendar kar 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije jeseni in pozimi z njim ni zadostno preskrbljenih. Z vitaminom D so bogata zlasti živila živalskega izvora – ribje olje, ribe, jajca, mlečni izdelki. Žal ga samo s hrano in izpostavljenostjo sončnim žarkom telo ne more tvoriti dovolj, zato strokovnjaki v preventivne namene svetujejo dodajanje vitamina D3.«