Hrano v usta s čistimi rokami
Slabost, bruhanje, krči v trebuhu in driska so najpogostejši znaki prebavnih težav. Te lahko nastopijo zaradi prenajedanja ali uživanja nezdrave hrane. Skratka, zaradi jedi, ki so bogate s slabimi maščobami in sladkorji. Lahko pa so krivi virusi, bakterije ali paraziti. Ti povzročajo črevesne nalezljive bolezni (ČNB). »Najpogostejši povzročitelji so norovirusi, rotavirusi in adenovirusi. Od patogenih črevesnih bakterij so najpogostejše okužbe s kampilobaktrom, salmonelo, patogenimi sevi E. coli. Pogosta je tudi zastrupitev s strupi bakterije Staphyloccocus aureus. Okužba s paraziti je manj pogosta,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer tedensko spremljajo prijavljene virusne črevesne bolezni. Do vključno 48. tedna letošnjega leta, ki se je zaključil 1. decembra, so prejeli 1997 prijav norovirusnih okužb, zbolelo je 1332 žensk in 665 moških. Podatki še kažejo, da je bila najvišja stopnja obolevnosti zaradi norovirusnih okužb v primorsko-notranjski statistični regiji (215 na 100.000 prebivalcev) ter pri starejših nad 75 let. Prejeli so tudi 1164 prijav rotavirusnih okužb. Zaradi njih je zbolelo 614 žensk in 550 moških. »Najvišja stopnja obolevnosti zaradi rotavirusnih okužb je bila v pomurski statistični regiji (206,2 na 100.000 prebivalcev) ter pri otrocih do prvega leta starosti,« NIJZ še navaja na svoji spletni strani.
Roke naj bodo čiste
Da nas zaradi virusov ne bi doletele črevesne težave, moramo poleg izbire varne hrane in pijač ves čas skrbeti za dobro higieno rok. Povzročitelje ČNB namreč zaužijemo s hrano, vodo ali si jih zanesemo v usta z umazanimi rokami. Te si, svetujejo na NIJZ, umivajmo čim bolj pogosto oziroma kadar prehajamo »iz manj čistih k bolj čistim opravilom«, zlasti po uporabi stranišča si vedno temeljito umijmo roke z milom in čisto vodo, prav tako pred jedjo.
3161 norovirusnih in rotavirusnih okužb je bilo do začetka decembra.
Kar se tiče hrane, uživamo le dobro pečeno/kuhano pravkar pripravljeno hrano, sadje in zelenjavo, ki ju lahko sami olupimo, in upoštevamo pravilo: skuhaj, speci, olupi ali ne jej! »Osebe, ki prebolevajo ČNB, ne smejo delati v proizvodnji, prometu in prodaji živil, pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo ter pri negi in hranjenju majhnih otrok,« opozarjajo na NIJZ. Če nismo prepričani, ali je voda iz pipe neoporečna, še posebno če smo v državah, kjer splošna raven higiene ni na visoki ravni, potem raje izberemo ustekleničeno vodo, se izogibamo ledu, z ustekleničeno ali prekuhano vodo si tudi umivamo zobe.
Prehranske vlaknine
Za prebavne težave pa so lahko krive tudi slabe prehranjevalne navade. Te so pogoste v času praznikov, ko so mize polne različnih vrst mesa, prilog, potic ter drugih dobrot. Dobro je, če h glavni jedi dodamo zelenjavo, poskrbimo tudi za vsaj nekaj svežega sadja. Namesto belega kruha izberemo polnozrnatega, mastnega (rdečega) mesa naj bi pojedli čim manj, boljša izbira je pusto piščančje ali puranje meso.
Zelo pomemben del uravnotežene prehrane so prehranske vlaknine, ki vplivajo na različne pomembne funkcije v prebavnem traktu. Vlaknine so v rjavih vrstah riža, polnozrnatih vrstah kruha, semenih, stročnicah in tudi v lupini zelenjave in sadja. Med drugim delujejo kot čistilec prebavne cevi. Poleg tega naj bi zavirale nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj, kot so zaprtost, rak na debelem črevesju, žolčni kamni, prevelika telesna masa, povišan holesterol v krvi in sladkorna bolezen. Za urejeno prebavo je zelo pomemben tudi zadosten vnos tekočine v telo: vsaj od litra do litra in pol na dan je je dobro spiti. Najboljša je voda, alkoholu, kavi in sladkim ter gaziranim pijačam se raje ognemo.