Kako nad bolečino v hrbtenici?

Prvi korak je vedno razumevanje, ki je temelj za graditev dolgoročne rešitve, ali z drugimi besedami, za prizadevanje, da se bolečine ne ponavljajo. Vsi smo že slišali, da moramo bremena dvigovati pravilno, da se moramo lepo držati … Vsi to dobro vemo, toda izvedba je izziv. Ali je prav tako, morda malo drugače? Kaj je priporočljivo glede na moje posebnosti? Kaj pa, če se pojavi bolečina, kako potem? Na ta in še mnoga druga vprašanja si je treba odgovoriti na poti reševanja težav, šele ko bo »slika« jasna, bomo lahko uspešni. Instant rešitve ne delujejo, ker ne zajemajo celote in individual­nosti. Dr. Dejan Kernc zato poudarja:

Spoznajmo hrbtenico

Prednost hrbtenice je v tem, da je trdna in gibljiva hkrati. Je pa to tudi njena šibka točka. Če jo (leta in leta) uporabljamo na neprimerne načine, nastanejo težave. Hrbtenica je sestavljena iz 32 vretenc, ki se spredaj stikajo z diski, medvretenčnimi ploščicami. Vmes je spinalni kanal, notri pa dobro zaščitena hrbtenjača. Po njej potekajo vsi signali oziroma navodila iz možganov v druge dele telesa, tudi mišice (do mišic se signal prenaša po živcih, ki vodijo iz hrbtenjače). Med vsakima vretencema gre par živcev po telesu, levo in desno, in oživčuje svoj del telesa. Ker živci potekajo blizu trdnih struktur, ki se lahko poškodujejo, je veliko tveganje, da bo šlo kaj narobe in bo nekaj pritisnilo na živec, mi pa bomo to zaznavali kot bolečino. Vnetja, pritisk ali draženje živcev so glavni razlogi bolečin v hrbtenici. Vendar se moramo osredotočati na vzroke.

Najpogostejše težave

Disk ali medvretenčna ploščica – lahko bi rekli, da je kot blažilnik med vretenci, ki prenaša breme med hojo, tekom, dvigovanjem ... – hkrati omogoča, da je hrbtenica gibljiva. Diski prenesejo izredno veliko obremenitev, vendar imajo tudi svoje omejitve. Že po 17. letu starosti začnejo postopoma »propadati«, se starati, hkrati pa so občutljivi na napačne (leta in leta trajajoče) obremenjujoče gibe. Tu se skriva tudi razlog, zakaj boste v vsakem primeru izvedeli za nekaj degenerativnih sprememb, če boste šli na preiskavo z magnetno resonanco. Vendar je ključno vprašanje, ali te spremembe povzročajo bolečino ali ne. Dejstvo je, da tam so, tako kot gube na koži, če to želimo ali ne. Obremenitve se seštevajo, predvsem tiste nepravilne (npr. rotacije trupa v predklonu, nepravilno izvajanje vaj) in ponavljajoče se, denimo dolgotrajno sedenje, vzorci gibanja, in vplivajo na spremembo strukture diska. To je začetek nastanka hernije.

Dr. Dejan Kernc FOTO: Marko Vitas, Calistom

Razumevanje hernije

Hernija: izbočenje diska. Med dvema vretencema je torej disk ali medvretenčna ploščica. Sčasoma propada, in bolj ko hrbtenico nepravilno obremenjujemo, hitrejši je ta proces. Ko se sklanjamo, rotiramo, dvigujemo, se vse te sile prenašajo prek vretenc in diskov. Če so prevelike ali prepogoste, nastanejo težave. Kaj se pravzaprav zgodi? Smiselno je, da si ogledamo, kako je disk sestavljen. V sredini ima pulpozno jedro, ki je nekakšna želatina, kot žele bombon. Okoli pa ga obdajajo vezivni obroči. Kot pri čebuli. Jedro prenaša največ obremenitve, in ker se ga stiska in ko zaradi prevelikih pritiskov vezivni obroči vse bolj popuščajo, začne predirati obroče in sili vedno bolj proti robu diska. Če pride na rob diska zelo široko in mu v tem delu spremeni obliko, da postane rahlo izbočen, to imenujemo protruzija. Gre za nekakšno predhodnico hernije. Če pa se jedro močno izboči, vendar na ožjem delu, to imenujemo hernija. Hernija sama po sebi ne boli, saj disk ni oživ­čen. Težava nastane takrat, ko hernija pritisne na živec ali hrbtenjačo. S tem onemogoči pretok živčnih impulzov in to zaznamo kot bolečino. Bolj ko je stisnjen živec, hujša je bolečina.

Pogost spremljevalec je išias

Tako najpogosteje poimenujemo bolečino, ki se pojavlja v ledvenem predelu ali seva navzdol po nogi. V medicini je temu najbližje diagnoza ishiadična bolečina, kar pomeni, da se bolečina prenaša po živcu, imenovanem nervus ischiadicus. Izhaja iz nivoja L5 - S1, in ker se tam prenašajo največje sile, so zato težave najpogostejše. Vendar je bolečina na tem delu zgolj posledica. Vzrok je pogosto v protruziji ali herniji. To razumevanje je izred­nega pomena za ukrepanje. Namreč blaženje bolečine po nogi nima bistvenega smisla, saj izvor bolečine ni tam, ampak v ledvenem delu.

Pomen mišic, ki varujejo hrbtenico

Večina težav s hrbtenico je povezana s preobremenitvijo – rezultat dolgotrajnega, vsakodnevnega preobremen­jevanja in napačnih gibov. So nam pa tukaj v pomoč mišice, ki lahko naredijo veliko. Prenašajo obremenitev, ki se ne prenaša prek trdnih struktur, kot so vretenca in diski, in jih tako varujejo. Ob hrbtenici imamo dve vrsti mišic. Površinske in globoke. Površinske so velike, močne, izvedejo gib in niso pritrjene neposredno na hrbtenico. Nasprotno so globoke pritrjene na hrbtenico, a so majhne in šibke. Skrbijo za stabilnost hrbtenice, ne morejo pa dvigovati velikega bremena. In ravno tukaj se skriva večina težav. Ker lahko s površinskimi mišicami naredimo vse delo, pozabimo uporabljati globoke mišice, ki varujejo hrbtenico. Bistveno je torej, da razumemo pomen mišic in se naučimo uporabljati tudi tiste, ki smo jih doslej morda zanemarjali.

Kako nad bolečino?

Mišice so glavni podporni sistem hrbtenice. Raziskave so pokazale, da disk prenese do 350 kg obremenitve ob ustrez­ni podpori mišic. Ko so v raziskavah odstranili mišice, vse drugo je ostalo, so ugotovili, da je disk prenesel zgolj 9,7 kg. To razliko torej naredijo mišice. Celo 35-krat več!! In še nekaj, to so skeletne mišice, kar pomeni, da so pod našim nadzorom, ne tako kot srčna mišica, ki deluje ne glede na to, ali mi hočemo ali ne. Torej hrbtne mišice delujejo toliko, kot jim mi naročimo. Zato je popolnoma naša odgovornost za varovanje hrbtenice in ne nazadnje težave, ki nastanejo. Če se tega zavedamo, smo na dobri poti, da lahko naredimo pomembne spremembe. Seveda pa je treba to izvesti še v praksi.