Hrbtenici godi trdota

Nakup novega ležišča in vzglavnika se lahko hitro spremeni v pravo nočno moro. Izbira je ogromna, tudi razpon cen, zato je dobro čim bolje vedeti, kaj si pravzaprav želimo in kakšne so naše potrebe, določimo tudi okvirni proračun. Pri slednjem strokovnjaki opozarjajo, da najdražje ni nujno najboljše, se je pa vseeno bolje ogniti najcenejšim ležiščem, ki so običajno narejena iz manj kakovostnih materialov ter slabše kakovosti, zato jih bo treba menjati prej kot tista nekoliko dražja, in na koncu bo prihranek zanemarljiv, če ne celo neobstoječ.


Pri materialih lahko izbiramo med ležišči iz spominske pene, lateksa, z vzmetenjem ali brez, med hibridnimi ali vodnimi ležišči. Slednja so bila zelo priljubljena pred leti, a so priljubljenost tudi hitro izgubila. Njihova glavna slabost je teža, precej uporabnikov se nikakor ni moglo navaditi nanjo. Strokovnjaki vodno posteljo priporočajo ljudem, ki jih muči artritis ali imajo težave s hrbtenico.

Med vsemi ležišči so najbolj primerne za alergike. Slednjim priporočajo tudi ležišče iz lateksa, materiala, ki ga pršice ne marajo, a ima eno slabost, in sicer slabo vpija vlago, zato ni najboljša izbira za tiste, ki se ponoči močno potijo. Hibridna ležišča so kombinacija tradicionalnih vzmetnic in spominske pene. So najbolj vsestranska, saj se na njih dobro spi v vseh položajih. Velja namreč splošno pravilo, da naj bi tisti, ki večinoma spijo na hrbtu ali trebuhu, izbrali trše ležišče, denimo takšno iz spominske pene, tisti, ki spijo na boku, pa mehkejše. Trše se prav tako priporoča ljudem z bolečinami v hrbtenici. Pri izbiri trdote je treba upoštevati tudi težo osebe, ki ga bo uporabljala. Težji ko je človek, trše mora biti ležišče, saj se bo takšno počasneje ugreznilo. Tisti z 90 in več kilogrami naj bi izbrali tudi višje ležišče. Med višja spadajo tista nad 18 centimetri. Srednje visoka v višino štejejo 16 centimetrov, nizka pa 14, a so primerna bolj kot ne za otroke in mladostnike, ki še nimajo težav s hrbtenico.


Za dober spanec pa ni pomembno samo ustrezno ležišče, temveč tudi vzglavnik. Da bi izbrali pravega, je treba poznati položaj, v katerem spimo. Glavna naloga vzglavnika je namreč zagotoviti oporo vratu in ramenom. Tisti z daljšim vratom, ki običajno spijo na boku, bodo najbolj zadovoljni z anatomskim vzglavnikom iz spominske pene, ki pa zadržuje toploto, zato niso primerni za ljudi, ki se močno potijo; slednjim strokovnjaki svetujejo vzglavnike z volnenim polnilom. Volna namreč vpija vlago in med spanjem pomaga uravnavati telesno temperaturo uporabnika. Alergiki bodo dobro spali na vzglavnikih z bombažnim ali lateks polnilom. Gre za naravna materiala, ki ne privlačita pršic in plesni. Obstajajo tudi polnila iz perja, tovrstni vzglavniki so praviloma mehkejši, a je treba biti pri nakupu previden, saj veliko blazin poleg gosjega in račjega perja vsebuje tudi drugo perje nižje kakovosti, ki lahko povzroča alergijske reakcije. Najcenejši in najmanj kakovostni so vzglavniki s sintetičnim polnilom. Ker se bo to hitro posedlo, jih je treba pogosteje menjavati, zato so bolj primerni denimo za v sobo za goste kot za vsakdanjo uporabo.