Hrup je smrt za sluh
Staranje in izpostavljenost hrupu sta najpogostejša vzroka za izgubo sluha oziroma naglušnost; težave povzročajo tudi nekatere bolezni, vnetja, zdravila, fizične poškodbe.
Odpri galerijo
Hrup najbolj škodi notranjemu ušesu, in ko tam nastanejo težave, so nepopravljive. Če smo predolgo izpostavljeni močnemu hrupu, se deli notranjega ušesa mehansko poškodujejo. Pri hrupu je tako kot pri radioaktivnih odmerkih poškodba odvisna od tega, kako močan je hrup in koliko časa smo mu izpostavljeni. Glasnost 85 decibelov (dB) je meja, ko je že potrebno obvezno varovanje sluha. Hrup 90 dB, ki smo mu izpostavljeni po osem ur na dan, na primer na določenih delovnih mestih, ga lahko sčasoma trajno poškoduje. Do sluha se je zato treba obnašati odgovorno, pravijo zdravniki.
Za zaščito pred premočnimi zvoki lahko največ naredimo sami, opozarjajo otorinolaringologi oziroma otologi. Če je le mogoče, zmanjšajte raven hrupa na izvoru ali se odmaknite od vira močnega zvoka, na primer od zvočnikov na koncertu ali športni prireditvi. V nasprotnem primeru so učinkovito sredstvo za zaščito čepki za ušesa. Pomembno je, da takoj, ko začenjamo opažati, da nam sluh peša, poiščemo pomoč.
Ne oklevajmo niti v primeru nenadne izgube sluha. Čas pogosto igra ključno vlogo pri uspešnosti rešitev težav in povrnitvi sluha. Prav tako je ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, smiselno obiskati zdravnika, saj okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter s tem kakovost življenja.
Zdravljenje okvarjenega sluha je lahko zelo uspešno, a je treba vedeti, da čudežne kapljice ne obstajajo. Natančno diagnozo in zdravljenje odredi zdravnik specialist otorinolaringolog. Ta bo odločil tudi, ali smo kandidati za slušni aparat ali ne; to je odvisno od vrste in stopnje naglušnosti. S starostjo je največ zaznavne naglušnosti – razlog je v notranjem ušesu –, pri čemer je edina rešitev uporaba slušnih aparatov.
Pri starosti 60 let ima okoli 30 odstotkov ljudi že tolikšno izgubo sluha, da je zmanjšana njihova sposobnost poslušanja in razumevanja. Pri približno enem človeku od desetih je izguba že tolikšna, da je potreben slušni aparat.
Pogoj za njegov prejem je naročilnica, ki jo predpiše otorinolaringolog, če ugotovi, da so izpolnjeni medicinski in drugi kriteriji. Pri nas imajo zavarovane osebe pravico do slušnega aparata za eno ali obe ušesi, če gre za enostransko ali obojestransko izgubo sluha, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati in če se z uporabo slušnih aparatov doseže zadovoljivo izboljšanje.
Na žalost večina ljudi sodobnih pametnih slušnih aparatov ne pozna in imajo še vedno precej pomislekov, čeprav so že zelo dovršeni in tudi diskretni. Tako je danes že prava redkost, da slušni aparati piskajo, kot je to bilo še pred leti, poleg tega je razvoj tehnologije omogočil neverjetno natančno prilagoditev vsakemu posamezniku in preprosto brezžično povezovanje z na primer pametnimi telefoni in TV-sprejemniki.
Zato ne oklevajte: ko posumite, da z vašim sluhom ali sluhom svojcev ni vse v redu, ukrepajte in se odločite vsaj za test sluha z avdiometrom.
V Sloveniji je približno 1500 gluhih ljudi, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluho-slepih ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom. Statistika pokaže, da posameznik povprečno čaka kar sedem let, preden se po pojavu naglušnosti odloči storiti prvi korak in si pomagati. V tem obdobju slušne sposobnosti žal precej upadejo. Ljudje vse prevečkrat pozabljamo, da si z zanemarjanjem težav oziroma nepravočasnim ukrepanjem delamo medvedjo uslugo.
Kakovost življenja
Za zaščito pred premočnimi zvoki lahko največ naredimo sami, opozarjajo otorinolaringologi oziroma otologi. Če je le mogoče, zmanjšajte raven hrupa na izvoru ali se odmaknite od vira močnega zvoka, na primer od zvočnikov na koncertu ali športni prireditvi. V nasprotnem primeru so učinkovito sredstvo za zaščito čepki za ušesa. Pomembno je, da takoj, ko začenjamo opažati, da nam sluh peša, poiščemo pomoč.
Čas pogosto igra ključno vlogo pri uspešnosti rešitev težav in povrnitvi sluha.
Ne oklevajmo niti v primeru nenadne izgube sluha. Čas pogosto igra ključno vlogo pri uspešnosti rešitev težav in povrnitvi sluha. Prav tako je ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, smiselno obiskati zdravnika, saj okvara sluha vpliva na razumevanje, pridobivanje in izmenjavo informacij, zmanjšuje posameznikovo učinkovitost za delo ter s tem kakovost življenja.
Uspešno zdravljenje
Zdravljenje okvarjenega sluha je lahko zelo uspešno, a je treba vedeti, da čudežne kapljice ne obstajajo. Natančno diagnozo in zdravljenje odredi zdravnik specialist otorinolaringolog. Ta bo odločil tudi, ali smo kandidati za slušni aparat ali ne; to je odvisno od vrste in stopnje naglušnosti. S starostjo je največ zaznavne naglušnosti – razlog je v notranjem ušesu –, pri čemer je edina rešitev uporaba slušnih aparatov.
Pri starosti 60 let ima okoli 30 odstotkov ljudi že tolikšno izgubo sluha, da je zmanjšana njihova sposobnost poslušanja in razumevanja. Pri približno enem človeku od desetih je izguba že tolikšna, da je potreben slušni aparat.
Pogoj za njegov prejem je naročilnica, ki jo predpiše otorinolaringolog, če ugotovi, da so izpolnjeni medicinski in drugi kriteriji. Pri nas imajo zavarovane osebe pravico do slušnega aparata za eno ali obe ušesi, če gre za enostransko ali obojestransko izgubo sluha, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati in če se z uporabo slušnih aparatov doseže zadovoljivo izboljšanje.
Nepoznavanje in predsodek
Na žalost večina ljudi sodobnih pametnih slušnih aparatov ne pozna in imajo še vedno precej pomislekov, čeprav so že zelo dovršeni in tudi diskretni. Tako je danes že prava redkost, da slušni aparati piskajo, kot je to bilo še pred leti, poleg tega je razvoj tehnologije omogočil neverjetno natančno prilagoditev vsakemu posamezniku in preprosto brezžično povezovanje z na primer pametnimi telefoni in TV-sprejemniki.
Zato ne oklevajte: ko posumite, da z vašim sluhom ali sluhom svojcev ni vse v redu, ukrepajte in se odločite vsaj za test sluha z avdiometrom.