Te igre krepijo otrokove možgane
Dveletnega malčka ne bomo učili abecede ali računanja, je pa za otroke pred petim letom pomembno, da osvojijo tehnike, ki jim bodo kasneje pomagale pri učenju. Naučimo jih, kako dlje zadržati pozornost pri eni stvari, kako nadzorovati impulze, izboljšamo lahko njihov delovni spomin (da se naučijo hkrati razmišljati o več kot eni stvari) in jih izurimo v načrtovanju (da za dosego cilja izvedejo več dejanj). Vse to lahko storimo prek igre, na način, ki je malčkom blizu.
Med tiste, ki so še posebno primerne za širjenje malčkovih možganskih kapacitet, sodijo igre s kockami in sestavljanke. Pri prvih učimo otroka zakonov težnosti, o velikosti, oblikah, teži in ravnotežju, pri drugih se nauči predvidevanja, načrtovanja in izuri koordinacijo. Pomemben dejavnik pri obeh je samozavest, ki jo otrok dobi, ko nekaj uspešno opravi.
Nevronske povezave
Otroški možgani proizvedejo več kot milijon nevronskih povezav na sekundo. Možgani dveletnika so veliko manjši od možganov odraslega, vendar imajo 50 % več sinaps. Možgani triletnika so dvakrat bolj aktivni kot možgani odraslega.
Za malčke, mlajše od treh let, zanimiva igra, ki hkrati krepi njegove kognitivne sposobnosti, je dotakni se barve. Igramo se jo tako, da otrok (ali več njih) hodi po sobi, mi pa zakličemo ime ene od barv. Tedaj se mora otrok dotakniti najbližjega predmeta v tej barvi.
Postani kip
Še ena, v kateri otroci uživajo, hkrati pa se učijo razmišljati, je igra, pri kateri se otrok spremeni v kip. Med igro poslušamo glasbo, ko jo utišamo, mora otrok nepremično obstati na mestu. Če se premakne, izpade iz igre oziroma je izgubil. Ko glasba znova zaigra, se lahko premakne. Igra se še posebno dobro obnese, kadar je vključenih več otrok. Popestrimo jo lahko tako, da ob prekinitvi glasbe izrečemo besedo, ki jo mora otrok ponazoriti s položajem telesa in obrazno mimiko. Na primer: ko glasba utihne, rečemo opica, otrok pa mora obstati v pozi opice. Igra krepi ekipni duh in spodbuja domišljijo, razvija socialne veščine in krepi sposobnost opazovanja.
Usvojijo lahko tehnike, ki jim bodo kasneje pomagale pri učenju.
Pri igri ujemanja parov na kos papirja narišite nekaj slik v dveh stolpcih. Otrok naj poveže obe strani s pisanimi voščenkami ali barvicami. Združi naj stvari, kot so kokoš – jajce, cvet – čebelica, jabolko – črv, žlica – krožnik, dežni plašč – dež, pujsa Pepa – televizija in tako naprej. Če otrok ni prepričan o paru, je to odlična priložnost, da ga naučite, zakaj nekaj spada skupaj. Igra pomaga utrditi otrokovo znanje o posameznih povezavah, poleg tega krepi spomin.
Povej mi pravljico
Malčku dajte igrače različnih velikosti, ki jih je mogoče spraviti drugo v drugo. Uporabite lahko plastične skledice, ki bi jih sicer zavrgli, kartonske škatle in podobno. Igrajte se tako, da mu pokažete, da je predmete mogoče namestiti drugega v drugega. Razstavite jih in spodbudite otroka, da jih zloži brez vaše pomoči. Začnite s tremi predmeti, nato pa jih oddajajte vedno več. Igra uči malčka o razlikah v velikosti in ga uri v reševanju problemov z logičnim sklepanjem.
Izboljšamo lahko njihov delovni spomin.
Ni dovolj, da otroku berete zgodbe iz knjige, pomembno je, da zna zgodbe pripovedovati tudi sam. Naročite mu, naj še on vam pove pravljico, ki jo bereta, ali zapoje pesmico, ki ste mu jo pravkar zapeli. Dolžino in zapletenost zgodbe oziroma pesmice prilagodite njegovi starosti. Ta igra pomaga krepiti koncentracijo, spomin in otrokov fokus. A. J.
