Ima več vitamina C kot limona: blagodejno vpliva na srce, pomaga pri prebavi
Če vsak dan, najbolje zjutraj, pojemo kivi, lahko preprečimo nastajanje krvnih strdkov in za 15 odstotkov znižamo raven trigliceridov v krvi, s tem pa preprečujemo kopičenje plaka na stenah žil ter varujemo zdravje srca, kažejo nekatere raziskave.
Z zaužitjem dveh sadežev na dan bomo tudi povečali raven dobrega holesterola (HDL) ter znižali raven slabega (LDL) in skupnega. Prvi pozitivni učinki uživanja tega kislo-sladkega zelenega sadeža v rjavem ovoju naj bi se pokazali že po osmih tednih, kaže raziskava, na podlagi katere raziskovalci poudarjajo blagodati kivija zlasti na srčno-žilno zdravje.
Niža tveganje bolezni srca in dihalnih poti.
Pa to seveda ni vse: kivi krepi imunski sistem, regulira krvni tlak, pomaga v boju proti respiratornim boleznim, denimo prehladu, omili simptome astme, tudi kašelj naj bi lajšal, pomagal preprečevati glavobol in blažiti stres. Nič čudnega, ko pa je prava vitaminska bomba: vsebuje vitamine A, C (v 100 g ga je 44 mg, kar je 55 odstotkov dnevnih potreb po tem vitaminu), E, K in B-kompleksa, pa minerale kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo. Ker vsebuje tudi vlaknine, izboljša prebavo, zlasti preprečuje zaprtje, blažil naj bi tudi napihnjenost.
Pomaga hitreje celiti rane, vzdrževati zdravje kosti, zob in dlesni, tudi pri absorpciji železa (zaradi že omenjenega C-vitamina), vzdržuje ravnotežje med dobrimi, koristnimi in slabimi bakterijami v črevesju. V kiviju sta tudi lutein in zeaksantin, ki sta dobra za oči in pomagata preprečevati bolezni oči, ki jih prinaša staranje, denimo makularne degeneracije.
Pred leti opravljena raziskava je pokazala še eno korist: izboljša lahko razpoloženje. Študenti, ki so bili vključeni v raziskavo in so pojedli dva kivija na dan, so manj zaznavali slabo voljo, zato pa več moči oziroma energije.
Ima več vitamina C kot limona.
Zaradi vitamina C in sadnih kislin je pogosta sestavina v kozmetičnih izdelkih, zlasti za nego obraza. Najbolje je jesti svežega; lupiti ga ni treba, samo na pol ga prerežemo in pojemo kar iz lupine, seveda z žličko; zrel sadež je mehak na dotik, lupina se na pritisk rahlo vdre. Lahko ga nanesemo tudi na obraz: zmiksamo manjšo banano in kivi, zmes nanesemo na očiščeno kožo obraza vratu in dekolteja, pustimo 20 minut, speremo z mlačno vodo. Tako bomo kožo očistili, lesk pa ji vrnili, če zmletemu kiviju dodamo žlico medu in jogurta. Masko po 20 minutah speremo z mlačno vodo.
Pri nekaterih ljudeh lahko beljakovina aktinidin v kiviju povzroča resnejše alergijske reakcije.
