RIBE
Imate raje bele ali plave?
Tovrstna delitev rib ni znanstvena, se pa uporablja v kulinariki in nutricionistiki; plave so bolj mastne, prav vse pa so primerna prehrana za mlade in stare.
Odpri galerijo
V ribarnici ali ob pregledu jedilnega lista se ljudje pogosto vprašajo, ali je ponujena riba bela ali plava. Za nekatere vrste je odgovor popolnoma jasen, za nekatere vprašljiv. Barva je le eden, a manj značilen kazalnik razlikovanja. Plave praviloma živijo v jatah v odprtem morju, ki ga pregovorno označujemo kot modro, plavo ali sinje modro. Barva življenjskega prostora je eden od možnih odgovorov, zakaj določeno skupino rib imenujemo plave. Ker pa nekateri tudi določene vrste sladkovodnih rib imenujejo plave, denimo losose, krape in postrvi, ne moremo trditi, da barva njihovega habitata upravičuje poimenovanje. Res pa je, da so hrbtni deli morskih plavih rib v modrih odtenkih, včasih zelenkastih, trebušni pa so srebrnkasti.
Morske plave ribe so selivke in živijo v modrem morskem stolpcu srednjih globin, so t. i. pelagične ribe, medtem ko bele pretežno živijo pri dnu. Tipičen primer selitev so ciplji (morski lipan), ki se v zimskem času zbirajo v Piranskem zalivu in nanje vsako leto prežijo in jih bolj ali manj uspešno zajamejo slovenski ribiči.
Ker imajo plave morske ribe svojstven, različen način življenja kot bele, jih tudi lovijo z različnimi ribolovnimi sredstvi. Tudi v tem je iskati del odgovora, zakaj takšna delitev. Plave lovijo v bistveno večjih količinah kot bele in je njihova cena primerjalno zelo nizka. Nekateri jih celo štejejo za hrano revežev. A ta značilnost plavih rib ni povsem natančna: japonski kralj tun Kijoši Kimura je na tokijski novoletni dražbi leta 2019 kupil 278 kilogramov težkega modroplavutega tuna za astronomskih skoraj tri milijone evrov. Kilogram sardel pri nas stane le nekaj evrov.
V Jadranskem morju poznamo približno 380 avtohtonih vrst rib, večino uvrščamo med bele. Slovenska zakonodaja jih deli na pelagične (plava riba): sardela, sardon, cipelj, papalina, šur, skuša, velika sardela, palamida; in pridnene vrste (bela riba): mol, morski list, trska, ribon, orada, navadni morski pes, bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, brancin, krulec, salpa, bukva.
K tej razvrstitvi naj dodamo še nekatere druge, v skupini belih so zobatec, škarpina, kirnja, šarg, pic, konj (kaval), murena, ugor, ušata, ovčica, kovač, špar, žaba oz. morski vrag, kantar, pirka, frater, knez, vrana, med plavimi pa iglica, gof, lica, plavica – lokarda, trup, lampuga.
Hrvati razlikujejo še ribe pod imenom landovina, divja riba. V to skupino uvrščajo hrustančnice, od katerih so najbolj znani raža in golob (morski bič) iz skupine skatov ter morska mačka iz skupine morskih psov.
Plava riba je (bila) po krivici podcenjena, čeprav vsebuje za zdravje več blagodejnih snovi kot bela in je od slednje tudi bolj kalorična hrana. Bela je primernejša za dietno prehrano.
Katere koli ribe so primerna prehrana za vso družino, od otrok do dedkov. Okusne so vse, vsaka pa zahteva svoj posebni način priprave.
Morske plave ribe so selivke in živijo v modrem morskem stolpcu srednjih globin, so t. i. pelagične ribe, medtem ko bele pretežno živijo pri dnu. Tipičen primer selitev so ciplji (morski lipan), ki se v zimskem času zbirajo v Piranskem zalivu in nanje vsako leto prežijo in jih bolj ali manj uspešno zajamejo slovenski ribiči.
Ker imajo plave morske ribe svojstven, različen način življenja kot bele, jih tudi lovijo z različnimi ribolovnimi sredstvi. Tudi v tem je iskati del odgovora, zakaj takšna delitev. Plave lovijo v bistveno večjih količinah kot bele in je njihova cena primerjalno zelo nizka. Nekateri jih celo štejejo za hrano revežev. A ta značilnost plavih rib ni povsem natančna: japonski kralj tun Kijoši Kimura je na tokijski novoletni dražbi leta 2019 kupil 278 kilogramov težkega modroplavutega tuna za astronomskih skoraj tri milijone evrov. Kilogram sardel pri nas stane le nekaj evrov.
Označevalec plave ribe je tudi velikost. Večinoma so majhne, čeprav mednje spada nekaj pravih orjakov: tuni in sabljarke. Še en element razlikovanja je oblika repa. Plave ribe naj bi zaznamoval rep v obliki puščice, ki jim pomaga na dolgih potovanjih po morjih. Rep belih pa naj bi bil bolj ravne linije.
V Jadranskem morju poznamo približno 380 avtohtonih vrst rib, večino uvrščamo med bele. Slovenska zakonodaja jih deli na pelagične (plava riba): sardela, sardon, cipelj, papalina, šur, skuša, velika sardela, palamida; in pridnene vrste (bela riba): mol, morski list, trska, ribon, orada, navadni morski pes, bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, brancin, krulec, salpa, bukva.
K tej razvrstitvi naj dodamo še nekatere druge, v skupini belih so zobatec, škarpina, kirnja, šarg, pic, konj (kaval), murena, ugor, ušata, ovčica, kovač, špar, žaba oz. morski vrag, kantar, pirka, frater, knez, vrana, med plavimi pa iglica, gof, lica, plavica – lokarda, trup, lampuga.
Hrvati razlikujejo še ribe pod imenom landovina, divja riba. V to skupino uvrščajo hrustančnice, od katerih so najbolj znani raža in golob (morski bič) iz skupine skatov ter morska mačka iz skupine morskih psov.
Maščobe glede na letni čas
Še najbolj natančna karakteristika za delitev rib v dve skupini je vsebnost maščob v njihovem telesu. Plave nutricionisti imenujejo mastne, ker imajo 5–15 odstotkov maščob, bele, nemastne oziroma puste pa manj kot odstotek. A tudi ti odstotki variirajo glede na vrsto, posamezno ribo iste vrste in glede na način priprave. Velike razlike nastopajo tudi glede na letni čas, ko so ribe ujete. Sardela, najbolj tipična predstavnica plavih rib, ima veliko več maščob, poleti. Za pripravo je zato najbolj primerna pečena na žaru. Mastne so v primerjavi z nemastnimi boljši vir v maščobah topnih vitaminov A, E in D. Njihovo olje je najbolj radodaren prehranski vir vitamina D, ki ga priporočajo zoper številne bolezni, v zadnjem času tudi zoper obolenja dihal. Vsebujejo tudi vitamine B1, B2 in B12, minerale in več omega-3 kot puste ribe (teh največ vsebujejo ribe, ki živijo v mrzlih morjih).
Plave ribe imajo 5–15 odstotkov maščob, bele manj kot odstotek.
Plava riba je (bila) po krivici podcenjena, čeprav vsebuje za zdravje več blagodejnih snovi kot bela in je od slednje tudi bolj kalorična hrana. Bela je primernejša za dietno prehrano.
Katere koli ribe so primerna prehrana za vso družino, od otrok do dedkov. Okusne so vse, vsaka pa zahteva svoj posebni način priprave.