BRESKVE
Imenitne v sladicah in za oplemenitev slanih jedi
So simbol dolgega življenja in celo nesmrtnosti; nežne dlačice speremo z vodo ali obrišemo ob hlače; če jih želimo uživati pozimi, jih moramo konzervirati.
Odpri galerijo
Poletjee radodarno s številnimi izjemnimi sadeži, ki jih uživamo za užitek, pa tudi za zdravje. Med najboljšimi plodovi so nedvomno breskve, ki jih prištevamo med koščičasto sadje, kamor spadajo tudi marelice, slive pa češnje in višnje in seveda bližnje sorodnice nektarine, ki se ponašajo s povsem gladko kožo. Fini plodovi rastejo na grmičasto razvejanem drevju, gojiti pa so jih začeli Kitajci že v petem stoletju pred našim štetjem kot simbol dolgega življenja in celo nesmrtnosti.
Za breskve vemo, da jih prekriva nežna, žametna koža, polna drobnih dlačic, mehkih na otip, a nič prav prijetnih, če zagrizemo v sadež, ne da bi jih odstranili. Najlažje jih speremo z vodo, če te ni pri roki, pa jih obrišemo v suho krpo ali kar hlače. Prav zaradi teh dlačic imajo mnogi raje nektarine, ki so z breskvami v bližnjem sorodu. Obe vrsti gojimo v naših krajih, čeprav je breskev bolj pogosta. Zato pa so v trgovinah nektarine dostopne tako rekoč vse leto, seveda uvožene, breskve pa predvsem sezonsko. Če jih želimo uživati pozimi, jih moramo konzervirati. Najpogosteje jih skuhamo v marmelade in želeje pa tudi v kompote ali različne sokove, bistre ali goste. Uporabimo jih lahko za pripravo alkoholnih pijač pa tudi za različne sladice.
Z njimi obložimo biskvit, pito ali torto, imenitne so v kombinacijah z drugim sadjem, v sadnih solatah ali smutijih. V kašo zmlete zmešamo z jogurtom ali smetano, nadevamo v skodelice ali modelčke za sladoled in zamrznemo. Odlične so v sadno-smetanastih kremah, ki so najboljše dobro ohlajene. Okus breskve se lepo dopolnjuje tudi s čokolado, predvsem temno, ki ni presladka.
Ker niso posebno obstojne, jih zaužijemo čim prej, ko so obrane, zlasti če imamo radi trde, take, ki počijo, ko zagrizemo ali zarežemo vanje. Če pobiramo še trde, se zmehčajo že v dnevu, največ dveh. Nekoliko dlje ohranijo svežino v hladilniku. Zelo zmehčane sadeže je težko jesti, saj so polni soka, ki kar teče iz njih, zato jih je bolje narezati ali zmleti in uporabiti za katero od sladic. Dodamo jih tudi k jutranjim kosmičem, zmešanim z jogurtom. Čvrste narežemo na krhlje in z njimi okrasimo tudi slane jedi, predvsem narezke. Lepo bodo dopolnile sire in suhe mesnine, zlasti pršut.
Za breskve vemo, da jih prekriva nežna, žametna koža, polna drobnih dlačic, mehkih na otip, a nič prav prijetnih, če zagrizemo v sadež, ne da bi jih odstranili. Najlažje jih speremo z vodo, če te ni pri roki, pa jih obrišemo v suho krpo ali kar hlače. Prav zaradi teh dlačic imajo mnogi raje nektarine, ki so z breskvami v bližnjem sorodu. Obe vrsti gojimo v naših krajih, čeprav je breskev bolj pogosta. Zato pa so v trgovinah nektarine dostopne tako rekoč vse leto, seveda uvožene, breskve pa predvsem sezonsko. Če jih želimo uživati pozimi, jih moramo konzervirati. Najpogosteje jih skuhamo v marmelade in želeje pa tudi v kompote ali različne sokove, bistre ali goste. Uporabimo jih lahko za pripravo alkoholnih pijač pa tudi za različne sladice.
Z njimi obložimo biskvit, pito ali torto, imenitne so v kombinacijah z drugim sadjem, v sadnih solatah ali smutijih. V kašo zmlete zmešamo z jogurtom ali smetano, nadevamo v skodelice ali modelčke za sladoled in zamrznemo. Odlične so v sadno-smetanastih kremah, ki so najboljše dobro ohlajene. Okus breskve se lepo dopolnjuje tudi s čokolado, predvsem temno, ki ni presladka.
Sladke, sočne in zdrave, najboljše so sveže.
Ker niso posebno obstojne, jih zaužijemo čim prej, ko so obrane, zlasti če imamo radi trde, take, ki počijo, ko zagrizemo ali zarežemo vanje. Če pobiramo še trde, se zmehčajo že v dnevu, največ dveh. Nekoliko dlje ohranijo svežino v hladilniku. Zelo zmehčane sadeže je težko jesti, saj so polni soka, ki kar teče iz njih, zato jih je bolje narezati ali zmleti in uporabiti za katero od sladic. Dodamo jih tudi k jutranjim kosmičem, zmešanim z jogurtom. Čvrste narežemo na krhlje in z njimi okrasimo tudi slane jedi, predvsem narezke. Lepo bodo dopolnile sire in suhe mesnine, zlasti pršut.