ZA ZDRAVJE
Imenitni okus Bližnjega vzhoda
Sumac je drevo oziroma grm, katerega plodovi, temno rdeče jagode, imajo oster okus, ki spominja na limono, uporabljajo se za začinjanje mesa in zelenjave.
Odpri galerijo
Sumac ali po naše tudi sumak je zanimiva začimba, ki prihaja z Bližnjega vzhoda, poznajo pa ga tudi nekatere druge kuhinje, na primer sredozemske. Pri nas ni pogosto v uporabi, je pa dobrodošla sprememba, ko se nam zahoče navadne jedi pripraviti nekoliko drugače.
Začimbo pridobivajo iz jagod grma oziroma drevesa, katerega domovina je Bližnji vzhod, raste v Turčiji, Albaniji, Grčiji, na Balkanu, gojijo ga tudi v Severni Ameriki in Avstraliji. Najbrž bi uspeval tudi pri nas na Primorskem, vendar gojimo predvsem okrasne različice. Ker imajo plodovi sumaka kiselkast okus, z njim nadomestimo limone: lupinico in sok, pa celo kis. Pravzaprav je bil sumak tisti, ki je dajal kislino jedem, še preden so začeli na teh območjih uporabljati limone. Tradicionalno z njim predvsem začinjajo meso, ribe in zelenjavo, dodajajo ga k marinadam za meso, prelivom za solate in omakam, pogosto ga najdemo v kombinaciji s čebulo, saj nekoliko omili njen okus.
Začimbo lahko kupimo pri nas, grobo mleto ali v prahu, uporabljamo pa jo lahko tudi pri jedeh, ki jih sicer pripravimo po svojih preizkušenih receptih, s sumakom pa bodo dobile svež in nekoliko eksotičen okus. Z začimbo prelepe in izrazito temno rdeče barve, ki jedi poživi tudi na pogled, potresemo čebulo in česen, vse vrste solat pa kuhan krompir, riž in kuskus. Lotimo se lahko tudi značilnih jedi, ki izvirajo iz dežel sumaka, kot so turški kebab, severnoafriški humus in različne solate, v katerih prevladuje čebula. Z njim začinjamo vse vrste mesa, zlasti perutnino in jagnjetino, ki ju pripravimo na žaru ali spečemo v pečici. Zelo dobro se poda k ribjim jedem.
Sumak je tudi ena od glavnih sestavin začimbne mešanice zatar, ki se s polnim citrusnim okusom dobro poda k številnim jedem, na primer humusu. Pripravimo ga lahko sami, zmešamo enake deleže sumaka, mletega suhega timijana in rahlo prepraženih sezamovih semen, nekoliko solimo in dodamo še malo mlete črne kumine. Zatar je značilen predvsem za libanonsko kuhinjo.
Začimbo pridobivajo iz jagod grma oziroma drevesa, katerega domovina je Bližnji vzhod, raste v Turčiji, Albaniji, Grčiji, na Balkanu, gojijo ga tudi v Severni Ameriki in Avstraliji. Najbrž bi uspeval tudi pri nas na Primorskem, vendar gojimo predvsem okrasne različice. Ker imajo plodovi sumaka kiselkast okus, z njim nadomestimo limone: lupinico in sok, pa celo kis. Pravzaprav je bil sumak tisti, ki je dajal kislino jedem, še preden so začeli na teh območjih uporabljati limone. Tradicionalno z njim predvsem začinjajo meso, ribe in zelenjavo, dodajajo ga k marinadam za meso, prelivom za solate in omakam, pogosto ga najdemo v kombinaciji s čebulo, saj nekoliko omili njen okus.
Začimbo lahko kupimo pri nas, grobo mleto ali v prahu, uporabljamo pa jo lahko tudi pri jedeh, ki jih sicer pripravimo po svojih preizkušenih receptih, s sumakom pa bodo dobile svež in nekoliko eksotičen okus. Z začimbo prelepe in izrazito temno rdeče barve, ki jedi poživi tudi na pogled, potresemo čebulo in česen, vse vrste solat pa kuhan krompir, riž in kuskus. Lotimo se lahko tudi značilnih jedi, ki izvirajo iz dežel sumaka, kot so turški kebab, severnoafriški humus in različne solate, v katerih prevladuje čebula. Z njim začinjamo vse vrste mesa, zlasti perutnino in jagnjetino, ki ju pripravimo na žaru ali spečemo v pečici. Zelo dobro se poda k ribjim jedem.
Sumak je tudi ena od glavnih sestavin začimbne mešanice zatar, ki se s polnim citrusnim okusom dobro poda k številnim jedem, na primer humusu. Pripravimo ga lahko sami, zmešamo enake deleže sumaka, mletega suhega timijana in rahlo prepraženih sezamovih semen, nekoliko solimo in dodamo še malo mlete črne kumine. Zatar je značilen predvsem za libanonsko kuhinjo.