Imeti je treba stik s telesom: izbor prehrane

Obstaja več tipov vegetarijancev, ločijo se glede na izbor hrane, življenjski slog in pobudo za začetek, ki je bodisi etična, zdravstvena, ekonomska, verska bodisi filozofska. Ljudje se za spremembo načina prehranjevanja, ki izloča predvsem živila živalskega izvora, odločijo iz najrazličnejših vzrokov. Novinarka in urednica Barbra Jermann pravi, da je vegetarijanka po občutku. In to že 18 let. »Čutim, da je za moje telo in dušo to najboljši način prehranjevanja, ki mi daje gorivo. Čutim, katera hrana me napolni z energijo, prav tako, katera me oteži. Nikoli se ne uvrščam med te in one, kaj lahko in česa ne. Jem, kar mi ugaja, pazim, da jem čim bolj lokalno in sezonsko ter sveže.«


Pravi, da ni nikdar jedla veliko mesa, na rastlinski pogon pa je začela delovati tudi zato, ker je ugotovila, da mnogo lažje teče, če mesa ni na njenem jedilniku. »Vedno sem bila ujeta v časovno dramo med obveznostmi, otroki in časom zase. V avtu sem imela superge in oblačila, in medtem ko sta imeli hčerki treninge ali glasbeno šolo, sem tekla na Rožnik. Če nisem jedla mesa, sem tekla z lahkoto, tudi če sem pred kratkim jedla. Neverjetno dobro sem se počutila, ko sem ga izločila iz prehrane. V nekaj letih sem nekajkrat pokusila pršut, ker mi je bil po okusu dober in brez vonja, potem sem opustila še to,« pove Jermannova, ki je v zadnjih treh letih nehala uživati tudi mlečne izdelke. »Na mojem jedilniku se le občasno znajde kozji sir ali parmezan. Ne nazadnje sem oseba s krvno skupino A tudi tipična vegetarijanka, ki pa občasno je jajca in ribe, ne mara sladkarij in obožuje slano.«

Življenje dobiva več dimenzij

Biti vegetarijanec ne pomeni le spremembe, temveč je to proces, ki v tvoje življenje pritegne še marsikaj drugega, pravi sogovornica, ki meni, da je zato njen stik s telesom veliko bolj senzibilen. »Čutim, kaj potrebuje, in mu poskušam to dati. Odličen občutek je, da po kosilu nisi zaspan, ampak poln energije. S prehrano je povezanih mnogo stvari, ki se kažejo tudi v doseganju notranjega miru in občutljivosti za stvari, ki presegajo zgolj razum. Življenje dobiva več dimenzij.«


Jermannova je prepričana, da ji ni treba nadomeščati živil živalskega izvora, je pa vsekakor treba imeti dober stik s telesom in malo več vedeti, kaj katera hrana vsebuje. »V naši kuhinji je narejen razpored zelenjave po vsebnosti beljakovin, na vrhu so listnati ohrovt, špinača in brokoli, ki so pogosto na krožniku na različne načine. Tudi leča, fižol, bučke, solata so obvezno vsak dan, pa kosmiči, semena, suho sadje, oreški in sadje. Ko je moja mama pred leti začela kuhati vegetarijanske jedi, je kosilo pri njej postalo veliko boljše in pestrejše. Njene vegetarijanske polnjene paprike so odlične, v njih sta pira in fižol.« Doda, da skrbi za reden vnos vitaminov C, B, D, minerala magnezija in maščobnih kislin omega 3.

Vegetarijanski jedilnik

Sogovornica dan velikokrat začne s smutijem, v katerem so mlada špinača, zelena, ingver, peteršilj in banana, včasih z vodo, včasih z ovsenim mlekom. »Da je bolj nasitno, vanj dajem čijina in lanena semena. Včasih jih nadomestijo ovseni kosmiči ali prosena kaša s sadjem in semeni. Le redko zajtrkujem kruh (s semeni), pa še takrat je na njem avokado, ki ga obožujem, ali humus s paradižnikom in podobno.«


Za malico si velikokrat naredi lečno solato z bučnim oljem in mlado čebulo, za kosilo pa obvezno zeleno solato, ki jo na primer postreže z njoki z ohrovtom in kajenskim poprom, pravi in nam zaupa recept. »Na oljčnem olju prepražim česen, dodam narezan ohrovt in popražim, dodam na koščke narezane indijske oreščke in ovseno smetano. Solim, popram in dodam njoke. Odlično in polnovredno kosilo.«